Prijava nepravilnosti

Prijavite nepravilnosti v državnih družbah

 

Prijava nepravilnosti

Prijavite zaznane sume nepravilnosti!

Nepravilnosti in protipravna dejanja zmanjšujejo motivacijo in moralo zaposlenih, slabšajo poslovno učinkovitost, uspešnost in konkurenčnost družbe, znižujejo zaupanje vseh deležnikov posamezne družbe in povzročajo ostale negativne posledice.

Vse prijave nepravilnosti in posredovano dokumentacijo  bomo skrbno proučili in glede na vsebino ustrezno ukrepali, v skladu s pristojnostmi SDH. Če bo v SDH s strani pristojnih oseb sprejeta ocena, da je prijava nepravilnosti take narave, da je potrebno obvestiti tudi druge pristojne institucije (KPK, ministrstva, policija ipd.), lahko SDH prijavo posreduje tudi tem, pri čemer poskrbi za ustrezno zaupnost podatkov.

SDH obravnava:

  • domnevne nepravilnosti zaposlenih, članov organov in delovnih teles Slovenskega državnega holdinga, d. d. (notranja prijava),
  • domnevne nepravilnosti v družbah s kapitalsko naložbo v lasti Republike Slovenije in upravljanju SDH ali v lasti Slovenskega državnega holdinga, d. d. (v nadaljevanju družbe s kapitalsko naložbo države), ki so jih prijavitelji izvedeli v delovnem okolju ali izven delovnega okolja (zunanja prijava),
  • neprimerno ravnanje iz prvega odstavka 57. člena ZSDH-1 oziroma 10. člena tega pravilnika (neetično ali nezakonito ravnanje ali vplivanje).

Prijavo lahko podate anonimno (obrazec spodaj), ali pa se odločite za razkrijete svoje identitete, kar omogoča nadaljnjo komunikacijo s SDH. Vaša identiteta bo poznana le pristojnim osebam za obravnavo prijav.

Komu prijaviti nepravilnost ?

Zaupnik za notranjo prijavo pri SDH, d. d.:

  • Janez Saje, pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto,
  • elektronski naslov: prijava.nepravilnosti@sdh.si,
  • telefon: 080 2130,
  • naslov: SDH, Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »Prijava nepravilnosti«.

Uradna oseba za zunanjo prijavo pri SDH, d. d.:

  • Bor Šteblaj, pomočnik direktorja službe za skladnost in integriteto,
  • elektronski naslov: prijava.nepravilnosti@sdh.si,
  • telefon: 080 2130,
  • naslov: SDH, Mala ulica 5, 1000 Ljubljana, s pripisom »Prijava nepravilnosti«.

Vse prijete prijave, ne glede na način  ali obliko, prejme oziroma preizkusi pooblaščenec za skladnost poslovanja in integriteto (v nadaljevanju: pooblaščenec). Pooblaščenec prijave pregleda in oceni, skladno z internimi postopki  ter določi način nadaljnje obravnave. Pooblaščenec obravnava notranje prijave in prijave neetičnih in nezakonitih vplivov ali ravnanj, uradna oseba pa obravnava zunanje prijave (prijave v družbah s kapitalsko naložbo države).

Vsem prijaviteljem priporočamo, da v primeru želje po popolni anonimnosti pri posredovanju prijave uporabljajo spletni obrazec »Anonimna prijava«, ki je objavljen na spletnih straneh SDH. Če se odločijo za podrobnejša razkritja, priporočamo uporabo elektronskega naslova prijava.nepravilnosti@sdh.si. Prijave, poslane na omenjeni elektronski naslov, bosta prejela le zaupnik in uradna oseba.  Če bo prijavitelj razkril svojo identiteto, kar je zaželeno z vidika morebitne komunikacije med prijaviteljem in pooblaščencem oz. uradno osebo, bo skupaj s pooblaščencem oz. uradno osebo lahko dogovoril tudi način nadaljnjega razkrivanja oz. nerazkrivanja identitete drugim pristojnim osebam v SDH, ali način zaščite zaupnosti identitete.

 

Postopek prijave kršitve in obravnave prijav nepravilnosti

Podrobni postopki, ki jih SDH uporablja v okviru prejema in obravnave notranjih ali zunanjih prijav nepravilnosti, so  razvidni iz Pravilnika o  ravnanju v primeru domnevnih nepravilnosti in zaščiti prijavitelja SDH, ki je dostopen TUKAJ.

 

Pogoji za uveljavljanje pravice do zaščite

Prijavitelj je upravičen do zaščite po ZZPri, če:

  • je zaposlen v subjektu, v katerem prijavlja kršitev, oziroma je v njem prostovoljec, pripravnik, vajenec, pogodbeni delavec, študent, sodeluje v razpisnih postopkih v vlogi kandidata, opravlja funkcijo, je delničar, član nadzornega ali upravnega organa oziroma drugače sodeluje v dejavnosti pravne ali fizične osebe, ki jo izvajajo samozaposlene osebe na podlagi pogodbe, oziroma dela pod nadzorom in vodstvom zunanjih izvajalcev, podizvajalcev ali dobaviteljev, ne glede na plačilo in ne glede na to, ali se je razmerje že končalo ali se šele vzpostavlja s postopkom zaposlovanja ali pogajanji pred podpisom pogodbe (7. točka 4. člena ZZPri);
  • je prijavil kršitev oziroma sum o dejanski ali morebitni kršitvi predpisov, ki se je ali se bo zelo verjetno zgodila v subjektu iz prve alineje;
  • prijava ni očitno neutemeljena;
  • prijavljena kršitev še traja oziroma je prenehala pred manj kot dvema letoma (tretji odstavek 5. člena ZZPri);
  • je s strani subjekta iz prve alineje deležen povračilnih ukrepov.

 

Ukrepi za zaščito identitete in zaupnosti ter informacije o obdelavi osebnih podatkov

Nihče izmed pristojnih oseb za obravnavo nepravilnosti v SDH ne sme razkriti identitete prijavitelja brez njegovega izrecnega soglasja. To velja tudi za vse druge informacije, iz katerih je mogoče neposredno ali posredno sklepati o identiteti prijavitelja. Za dokumente in drugo gradivo v zvezi s prijavo se do konca postopka ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Podatki o identiteti prijavitelja tudi po koncu postopka s prijavo niso informacija javnega značaja. To velja tudi v primeru, ko je dokumentarno gradivo odstopljeno drugemu organu v pristojno obravnavo.

Poskus ugotavljanja identitete prijavitelja in razkritje podatkov o prijavitelju predstavljata prekršek, za katerega Zakon o zaščiti prijaviteljev predpisuje globo.

Uradna oseba za zunanjo prijavo lahko identiteto prijavitelja razkrije v treh primerih:

  • če se prijavitelj strinja z razkritjem (uradna oseba bo prosila za soglasje);
  • če to zahteva državni tožilec, kadar je to nujno potrebno zaradi preiskovanja kaznivih dejanj (o razkritju identitete tožilstvu je prijavitelj predhodno obveščen);
  • če to zahteva sodišče, ko je to potrebno zaradi sodnih postopkov, vključno s sodnimi postopki zaradi zaščite pravice osebe, ki jo prijava zadeva (o razkritju identitete sodišču je prijavitelj predhodno obveščen).

Ne glede na navedeno ne sme nihče razkriti identitete prijavitelja, če bi razkritje ogrozilo življenje ali resno ogrozilo javni interes, varnost ali obrambo države.

Izključitev odgovornosti glede razkritja

Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona.

Navedeno se ne uporablja glede omejitev razkritja informacij, določenih s predpisi na področju varovanja tajnih podatkov, poklicne skrivnosti odvetnikov ter zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev, tajnosti sodnih posvetovanj in pravil kazenskega postopka.

Ne glede na določbe zakona, ki ureja poslovno skrivnost, prijava ali javno razkritje informacij, ki vključujejo poslovne skrivnosti, ni protipravno, če ju prijavitelj prijavi ali razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev. Prijavitelj ne nosi odgovornosti v zvezi s pridobitvijo ali dostopom do informacij, ki jih prijavi ali javno razkrije, če takšna pridobitev ali dostop ne predstavlja samostojnega kaznivega dejanja.

V morebitnih postopkih zoper prijavitelja zaradi obrekovanja, kršitve avtorskih pravic, kršitve zaupnosti informacij, kršitve pravil o varstvu podatkov ali odškodninskih zahtevkov, prijavitelj ne nosi nobene odgovornosti zaradi prijav ali javnih razkritij na podlagi Zakona o zaščiti prijaviteljev in se lahko pri predlogu zavrnitve zahtevka zoper sebe sklicuje na prijavo ali javno razkritje, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje nujno za razkritje kršitve.

 

Pojasnilo v zvezi s prepovedjo povračilnih ukrepov, informacije o podpornih ukrepih in pristojnostih Komisije za preprečevanje korupcije ter o pravnih sredstvih in postopkih za zaščito pred povračilnimi ukrepi

Zaščitni in podporni ukrepi za prijavitelje so:

  • sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov (22. člen ZZPri);
  • brezplačna pravna pomoč (23. člen ZZPri);
  • nadomestilo za primer brezposelnosti (24. člen ZZPri);
  • psihološka podpora (25. člen ZZPri).

 

Dodatno pojasnilo v zvezi s prepovedjo povračilnih ukrepov, informacije o podpornih ukrepih in pristojnostih Komisije za preprečevanje korupcije ter o pravnih sredstvih in postopkih za zaščito pred povračilnimi ukrepi je dostopno na spletnem naslovu https://www.kpk-rs.si/delo-komisije/prijava-korupcije/zascita-prijaviteljev/.

 

Pogoji, pod katerimi je prijavitelj zaščiten pred odgovornostjo za kršitev zaupnosti

Prijavitelj, ki informacije o kršitvah prijavi ali javno razkrije v skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev, ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da je bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujno za razkritje kršitve na podlagi zakona.

 

Organi za zunanjo prijavo (14. člen ZZPri)

  1. Agencija za komunikacijska omrežja in storitve,
  2. Agencija za trg vrednostnih papirjev,
  3. Agencija za varstvo konkurence,
  4. Agencija za varnost prometa,
  5. Agencija za zavarovalni nadzor,
  6. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem,
  7. Banka Slovenije,
  8. Državna revizijska komisija,
  9. Finančna uprava,
  10. Tržni inšpektorat,
  11. Urad za preprečevanje pranja denarja,
  12. Informacijski pooblaščenec,
  13. Inšpekcija za informacijsko varnost,
  14. Inšpekcija za sevalno in jedrsko varnost,
  15. Inšpekcija za varstvo pred sevanji,
  16. Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
  17. Inšpektorat za delo,
  18. Inšpektorat za javni sektor,
  19. Inšpektorat za okolje in prostor,
  20. Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke,
  21. Organi nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo porabo sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji,
  22. Zdravstveni inšpektorat,
  23. Slovenski državni holding in
  24. Komisija za preprečevanje korupcije.

 

Informacije o nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev

  • Transparency International Slovenija (https://www.transparency.si/)
  • Center za zaščito žvižgačev (https://center-zvizgaci.si/)