Aktualno

Popravki netočnih informacij v zvezi z DUTB, objavljenih v medijih

Popravke objavljamo, da bi javnosti zagotovili dostop do točnih informacij v zvezi z DUTB.Netočne navedbe v zvezi z nakupom nepremičnine družbe Foto Tabor v stečaju, objavljene na spletnem portalu Siol.net 21. aprila 2016 V članku »Kako je slaba banka kupila fotoatelje od nadzornika državnega premoženja Damjana Beliča«, objavljenem na spletnem portalu Siol.net, avtorji trdijo, da je nakup poslovnega prostora, ki ga DUTB ne potrebuje za lastne potrebe, zanj pa zanimanja na trgu ni »posel DUTB, ki bi ga po javno dostopnih kriterijih težko uvrstili med njeno osnovno dejavnost«. Zapis izkazuje nepoznavanje dejavnosti DUTB, posledica katere je nepravilno informiranje bralcev. Kot glavna zastavna upnica DUTB namreč v primerih, kadar za nakup določene nepremičnine v stečajnih postopkih ni zanimanja oziroma obstaja nevarnost, da jo bo kdo kupil pod njeno pošteno vrednostjo, to nepremičnino kupi sama oziroma svojo hipoteko na tej nepremičnini zamenja za lastniško pravico in tako pobota terjatve. Nepremičnino nato ob primernem času proda z namenom doseči višjo oziroma optimalno vrednost. Odkup zastavljenega premoženja, ki ga ni mogoče prodati v stečaju, je v skladu z ZUKSB ena od osnovnih dejavnosti DUTB. Tudi v tem primeru so bile terjatve, ki jih je imela DUTB do družbe Foto Tabor, zavarovane z nepremičnino. Ker je družba v stečaju, je bil za DUTB edini možen način poplačila prodaja te nepremičnine. Ker je bila prodaja na način zbiranja zavezujočih ponudb v stečajnem postopku v prvih štirih poskusih neuspešna, je nepremičnino v petem poskusu odkupila DUTB in na ta način pobotala svojo terjatev do omenjene družbe. S prevzemom nepremičnine v last je DUTB znižala terjatve do dolžnika Foto Tabor, z aktivnim upravljanjem oz. trženjem te nepremičnine pa si bo prizadevala, da v prihodnje zanjo doseže optimalno kupnino.Netočne navedbe v zvezi z vlogo DUTB pri prodaji Intereurope, objavljene v reviji Manager, 4. decembra 2015 V nadaljevanju objavljamo točne navedbe in informacije. Družba za upravljanje terjatev bank se ni pridružila konzorciju za prodajo družbe Intereuropa. Družba tudi ni v portfelju DUTB. Ne drži torej navedba, zapisana v članku Česa takega še nisem doživel, objavljenem 4. decembra 2015 v reviji Manager, da se je DUTB pridružila konzorciju prodajalcev.Netočne navedbe predsednika nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga v zvezi z morebitnim odkupom terjatev do Save d.d., izrečene 1. novembra 2015 v oddaji TV Dnevnik na televiziji Slovenija V nadaljevanju objavljamo točne informacije. Družba za upravljanje terjatev bank je 9. oktobra 2015 prejela pismo Slovenskega državnega holdinga, v katerem sta SDH in KAD izkazala interes za odkup terjatev, ki jih ima DUTB do družbe Sava d.d. ter obveznic Save d.d., katerih lastnik je DUTB. Na podlagi tega dopisa so se predstavniki DUTB, SDH in KAD 14. oktobra 2015 sestali. Dan kasneje je DUTB SDH in KAD pisno obvestila, da pričakuje indikativno ponudbo in ju pozvala naj sporočita, katero dokumentacijo potrebujeta za pripravo indikativne ponudbe. 19. oktobra 2015 je DUTB prejela seznam dokumentacije, ki jo SDH in KAD potrebujeta za pripravo indikativne ponudbe, pri čemer sta zahtevala dokumentacijo o terjatvah in zavarovanjih, ki ni javno dostopna. 22. oktobra je DUTB pisno odgovorila, da v tej fazi lahko posreduje javno dostopno dokumentacijo, kar je tudi storila, preostalo pa lahko posreduje po prejemu indikativne ponudbe. 28. oktobra 2015 je DUTB prejela nov dopis SDH-ja s pozivom DUTB naj posreduje dokumentacijo, ki jo SDH potrebuje za pripravo indikativne ponudbe, na kar je 3. novembra 2015 DUTB ponovila odgovor (iz sporočila dne 22. oktobra), da bo lahko dokumentacijo, ki se nanaša na terjatve in zavarovanja, razkrila šele po prejemu indikativne ponudbe. Izjava predsednika nadzornega sveta SDH v oddaji TV Dnevnik na TV Slovenija 1. novembra 2015, da se DUTB na SDH-jev izkazan interes za odkup terjatev do Save d.d. sploh še ni v ničemer odzvala, torej ne drži. DUTB od SDH in KAD pričakuje indikativno ponudbo za odkup terjatev do Save d.d. ter obveznic Save d.d..Netočne navedbe v zvezi z aktivnostjo DUTB pri prestrukturiranju malih in srednjih podjetij, objavljene v reviji Mladina 14. avgusta 2015. V nadaljevanju objavljamo točne informacije. Družba za upravljanje terjatev bank je takoj po prevzemu slabega premoženja oblikovala strategije upravljanja za vsak posamezen primer, ne glede na velikost podjetja, in te strategije dosledno izvaja. Ne drži torej navedba v članku z naslovom Spet pretiravanje, objavljenem v reviji Mladina 14. avgusta 2015, da se DUTB s malimi in srednjimi podjetji sploh ne ukvarja, razen če so ta povezana z velikimi sistemi. Res pa je, da so mala in srednja podjetja bistveno manj zanimiva za medije, zato uspešne zgodbe praviloma ostanejo spregledane. Netočne navedbe v zvezi z vlogo glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona pri izbiri svetovalne družbe Qartz+Co., prenosom slabih terjatev in prestrukturiranjem Cimosa, objavljene v časopisu Dnevnik 4. avgusta 2015 V nadaljevanju objavljamo točne navedbe in informacije. DUTB je tako Računskemu sodišču kot Komisiji za preprečevanje korupcije izročila zapisnike sej Upravnega odbora DUTB iz katerih je jasno razvidno, da se je v primeru družbe Qartz+Co. Torbjörn Mansson izločil iz odločanja o izbiri svetovalcev DUTB. To je DUTB pojasnila tudi na novinarski konferenci, na svoji spletni strani in v odgovorih na novinarska vprašanja. Neresnična je torej navedba v članku z naslovom NPU brska po poslih slabe banke, objavljenem v časopisu Dnevnik 4. avgusta 2015, da naj ne bi bilo dokazov, da se je Mansson izločil iz odločanja o najemanju svetovalcev. Prav tako ne drži navedba v istem članku, da naj bi bile storitve družb Quartz+Co. in Zolfo Cooper izbrane brez zbiranja ponudb. Izbrani sta bili izmed več ponudnikov, kar je DUTB prav tako že pojasnila tako uradnim organom kot tudi na novinarski konferenci in na svoji spletni strani. Neresnična je tudi navedba, da so se postopki prestrukturiranja družbe Cimos zavlekli za več mesecev. V Cimosu je bilo, preden je aktivno vlogo prevzela DUTB, kar nekaj neuspešnih poskusov prestrukturiranja, ki so družbo spravili na rob stečaja. DUTB je bila edina, ki je postopek prestrukturiranja pripeljala do uspešnega konca v samo letu dni, kar priznavajo tako tuji kot domači strokovnjaki. Neresna in neresnična je navedba, da je DUTB leta 2013 zgolj čakala na prenos slabih terjatev. Na spletni strani DUTB je mogoče najti popisane aktivnosti v letu 2013. Za osvežitev spomina tudi na tem mestu navajamo kronološki popis aktivnosti, ki jih je DUTB kljub pogostim spremembam strategije uspešno opravila, da je bila pravočasno pripravljena na prenos nedonosnih terjatev.Prvi načrt iz marca 2013 je predvideval, da mora DUTB do konca junija zgraditi strokovno in sposobno organizacijo, ki bo pripravljena na pregled prvih prošenj za dokapitalizacijo bank in v zadnjem četrtletju 2013 na prve posle prestrukturiranja bank. Prvi osnutek strateškega načrta je bil ministru za finance predstavljen v začetku aprila.DUTB je bila 8. aprila na sestanku z ministrom za finance in viceguvernerjem Banke Slovenije, pristojnim za bančni nadzor, obveščena, da je časovnica spremenjena in da so roki bistveno krajši. Upravni odbor je dobil navodilo, naj bo do 28. junija pripravljen dokapitalizirati prvo banko – Novo ljubljansko banko (NLB) ter začeti s prenosom slabih posojil in sredstev s te banke na DUTB.Družba je začela pripravljati vse potrebno, potem pa jo je 31. maja ministrstvo za finance obvestilo, da bo vlada vse banke dokapitalizirala neposredno in ne prek DUTB. Priprave na lastniško funkcijo DUTB, ki so v aprilu in maju zahtevale izdatno pomoč svetovalcev, so bile nemudoma opuščene.Kljub številnim preobratom je bila konec junija DUTB pripravljena na prevzem terjatev z bank upravičenk, vendar je Generalni direktorat za konkurenco z zahtevo po ponovnem vrednotenju terjatev prenos ustavil.17. julija se je izkazalo, da mora DUTB načrtovati hkraten prenos z vseh treh bank. Družba je pripravila in bankam izročila kontrolne sezname in smernice. Postopek prenosa je bil zasnovan glede na časovni okvir, ki so ga predlagale banke: sredstva naj bi se prenesla v več svežnjih v obdobju šestih mesecev. Prva transakcija naj bi se zgodila še pred koncem leta, vsi svežnji pa prenesli do konca junija 2014.Konec oktobra je DUTB prejela navodila vlade, da sta 8. in 9. december nova ciljna datuma za začetek prenosov, saj naj bi bili takrat objavljeni rezultati pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov. DUTB je bila 27. novembra obveščena o dodatni zamudi: odobritev prenosov z Abanke se je odložila na marec 2014 ali poznejši datum.Banka Slovenije in Ministrstvo za finance 6. decembra obvestita DUTB, da se je strategija bistveno spremenila in je potrebno vsa slaba sredstva, namenjena za prenos na DUTB, z NLB in NKBM pravno prenesti pred koncem leta 2013. Sledilo je zelo intenzivno obdobje priprave novih katalogov pogodb. V skladu z ZUKSB je upravni odbor DUTB 10. decembra medresorski komisiji predložil priporočilo glede transakcij, izvršne direktorje pa pooblastil za njihovo izvedbo.Pravno lastništvo slabih posojil je bilo DUTB preneseno 20. decembra, kreditne mape pa so DUTB in banki prenašale postopoma, v petih svežnjih.DUTB je tako konec leta 2013 izpeljala tri ključne naloge:V skladu z odločitvijo vlade v začetku decembra je družba tik pred iztekom leta prevzela nedonosne terjatve dveh največjih sistemskih bank – NLB in NKBM in tako očistila njune bilance.Bankama je izdala obveznice, ki izpolnjujejo kriterije Evropske centralne banke, kar pomeni, da sta NLB in NKBM v zameno za nedonosne terjatve prejeli donosne vrednostne papirje, ki jih v zameno za svež kapital lahko zastavita. To bankama omogoča, da obnovita normalno delovanje in začneta s krediti spet podpirati dobre projekte v slovenskem gospodarstvu.V letu 2013 je vzpostavila delujočo organizacijo, ki je slab mesec dni po prenosu že sprejemala odločitve v posameznih konkretnih primerih prestrukturiranj podjetij in upravljanja posameznih terjatev.Netočne navedbe v zvezi s postopkom prisilne poravnave nad družbo Sava d.d., objavljene v časopisu Dnevnik 27. julija 2015 V nadaljevanju objavljamo točne navedbe in informacije.  DUTB je dosegla najpomembnejšo sodno zmago nad družbo Sava d.d. 23. junija letos. Takrat je Okrožno sodišče v Ljubljani objavilo sklep, s katerim je DUTB priznalo status predlagatelja prisilne poravnave. Skladno s tekom sodnih postopkov se spreminja tudi pravna strategija DUTB do družbe Sava d.d. in se prilagaja okoliščinam posameznih sodnih postopkov, vse s ciljem, da se slovenskim davkoplačevalcem povrne kar največ dolga, ki ga je ustvarila družba Sava. Zato ne drži informacija Dnevnika, da je  DUTB na sodišču »izgubila še eno bitko«, saj je predlog glede oblikovanja upniškega odbora ločitvenih upnikov, ki ga omenja članek, DUTB vložila v času, ko še ni imela statusa predlagatelja prisilne poravnave. Takrat je DUTB v zvezi s prisilno poravnavo vodila drugačno pravno strategijo, kar izhaja tudi iz omenjenega sklepa sodišča, ki je logičen, zato se DUTB nanj ne bo pritožila.  Sodišče bo o upniškem odboru  imetnikov zavarovanih terjatev odločilo šele, ko bo predložen načrt finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega bo dokazano, da prestrukturiranje dolžnika Sava d.d. ne more biti uspešno brez prestrukturiranja zavarovanih terjatev in ustanovitve upniškega odbora imetnikov zavarovanih terjatev. DUTB pričakuje, da jo bo sodišče uvrstilo tudi v odbor nezavarovanih upnikov, saj ima do družbe Sava poleg 35,8 milijonov EUR nezavarovanih terjatev, ki so posledica  nezadostne vrednosti zavarovanj, nesporno tudi okoli pol milijona terjatev, ki nikoli niso imele nikakršnega zavarovanja. DUTB svojo energijo usmerja v pripravo strokovnega, transparentnega in realističnega načrta finančnega prestrukturiranja, ki bo slovenskim davkoplačevalcem povrnil 123 milijonov EUR dolga Save d.d.Netočne navedbe v zvezi z vlogo DUTB pri prodaji Intereurope, objavljene v časopisu Dnevnik 2. julija 2015 V nadaljevanju objavljamo točne navedbe in informacije. Družba za upravljanje terjatev bank nima lastniškega deleža v družbi Intereuropa, kar je razvidno tudi na naši spletni strani. Tako se tudi ni pridružila konzorciju za prodajo te družbe. Ne drži torej navedba, zapisana v članku Intereuropa in njeni ciljni trgi niso v kondiciji, objavljenem 2. julija 2015 v časopisu Dnevnik, da je DUTB od NKBM prevzela lastniški delež v tej družbi, kot tudi ne navedba, da se je DUTB pridružila konzorciju prodajalcev.Netočne navedbe v zvezi zavarovanji za kredite družbe Sava d.d., objavljene v časopisu Dnevnik, 10. junija 2015 V nadaljevanju objavljamo točne navedbe in informacije. DUTB je včeraj, 9. junija, prejela sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, v katerem to odreja, da mora KDD hkrati z realizacijo sklepa o začasnem prenosu delnic Save Turizem nazaj na družbo Sava d.d. na ustreznih podračunih vpisati tudi zastavni pravici v korist DUTB z vso vsebino, kakršna je bila vpisana 28. 5. 2015, to je dan preden je DUTB vnovčila zapadle terjatve do družbe Sava d.d. Ob tem je sodišče odredilo tudi, da se Savi d.d. prepoveduje odtujitev, obremenitev ali kakršno koli drugo razpolaganje z vrednostnimi papirji Sava Turizma d.d. To pomeni, da je DUTB dosegla stanje, kakršno je bilo pred unovčitvijo zapadlih terjatev do Save d.d. in tako še dodatno zaščitila premoženje, na katerem je že od samega prenosa teh terjatev iz NLB imela tudi zastavno pravico. Neresnična je torej navedba, objavljena v članku DUTB ob zavarovanja za posojila Savi, objavljenem v časopisu Dnevnik 10. junija 2015, da je DUTB  zavarovanja za posojila izgubila. Še več, tudi iz prve začasne odredbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 4. 6. 2015, ki jo je zahtevala Sava d.d., izhaja, da je obstoj zastavne pravice v korist DUTB za sodišče nesporen. Informacijo o drugi začasni odredbi Okrožnega sodišča v Ljubljani  z dne 8. 6. 2015 je DUTB včeraj tudi posredovala medijem, zato je navedba v članku toliko bolj nerazumljiva.Netočna navedba v zvezi s prehodom soseske Celovški dvori v lastništvo DUTB, objavljene 10. junija 2015 v časopisu Finance. V nadaljevanju objavljamo točno informacijo.  DUTB še ni lastnica stanovanj v Celovških dvorih, saj je bil podan ugovor na predlog končne razdelitve premoženja v postopku prenosa nepremičninskih pravic od stečajnega upravitelja na DUTB kot ločitvenega upnika. O ugovoru zdaj odloča pristojno sodišče. V interesu DUTB je, da čim prej pridobi status pravnomočne lastnice nepremičnin stečajne mase Vegrad AM d.o.o. Neresnična je torej navedba v člankih z naslovoma Boj slabih bank: na ljubljanski nepremičninski trg udarili popusti in Ali si Slovenec lahko kupi stanovanje?, objavljenima v časniku Finance 10. junija 2015, da DUTB že več kot leto dni sedi na stanovanjih. Zgornje pojasnilo v zvezi s Celovškimi dvori je DUTB pred objavo teh dveh člankov tudi poslala novinarju Financ, zato je navedba, ki je zapisana v obeh člankih, toliko bolj nerazumljiva.Netočna navedba v zvezi s prehodom soseske Nokturno v lastništvo DUTB, objavljene 8. junija 2015 v časopisu Finance V nadaljevanju objavljamo točno informacijo o prehodu soseske Nokturno v lastništvo DUTB. DUTB je lastnica stanovanj v soseski Nokturno postala februarja 2015, 19.5.2014 je bila javna dražba, ki so ji sledili dolgotrajni postopki do pravnomočnosti sklepa o izročitvi. Ne drži torej navedba v članku DUTB išče gradbince, obnavljali bodo 215 stanovanj v koprskem Nokturnu, objavljenem 8. junija 2015 v časniku Finance, da so stanovanja v soseski Nokturno na DUTB končala maja lani. Netočne navedbe v zvezi s postopki prodaje terjatev do družb ACH, Adria Airways, Elan in Polzela investicijski banki Bank of America Merrill Lynch (BAMLI), objavljene 12. maja v  časopisu Dnevnik. V nadaljevanju objavljamo točne navedbe in informacije. DUTB pri vsaki prodaji sledi načelu doseganja najvišje cene in tako je ravnala tudi v primeru prodaje terjatev do zgoraj omenjenih družb investicijski banki BAMLI. DUTB je prejela več ponudb in je tiste zainteresirane kupce, ki so oddali ponudbe, ki so po višini bistveno odstopale od drugih, pozvala k zvišanju njihovih ponudb ter jih povabila k pogajanjem. Paket terjatev do družb ACH, Adria Airways, Elan in Polzela je prodala najboljšemu ponudniku. Neresnična je torej navedba v članku z naslovom Terjatve do ACH v roke ruskega hedge sklada, objavljenega 12. maja v časopisu Dnevnik, da DUTB konkurenčnih ponudnikov ni pozvala k izboljšanju ponudb. To neresnico je Dnevnik zapisal že nekajkrat, čeprav smo nekaterim novinarjem Dnevnika že pojasnili, da to ne drži, avtorja članka pa bi lahko to informacijo pri DUTB tudi znova preverila. Poudariti velja še, da ob striktnem spoštovanju načela doseganja najvišje cene DUTB samostojno strokovno presoja, kdaj je pravi čas za prodajo katere od terjatev in na kak način jo bo prodajala.  Prav tako je neresnično navajanje avtorjev omenjenega članka, da naj bi bil sodelavec DUTB Janne Harjunpää kakor koli povezan z družbo VR Capital. Takšne povezave ne obstajajo in tudi to bi avtorja članka pri DUTB lahko preverila. Zato se zastavlja vprašanje, v čigavem interesu je objavljanje neresničnih in nepreverjenih informacij, povezanih z DUTB.Netočne navedbe v zvezi z vrednostjo delnice Pivovarne Laško ob prenosu deleža z NLB na DUTB, objavljene 17. aprila v  časopisu Dnevnik. V nadaljevanju objavljamo točne navedbe in informacije. Družba Pivovarna Laško kotira na Ljubljanski borzi, kar pomeni, da je DUTB ob prevzemu NLB plačala kupnino za delež Pivovarne Laško na določen dan po ceni, ki je na ta dan veljala na Ljubljanski borzi. V tem primeru torej ni bilo nikakršnega vrednotenja s strani cenilcev, kar pomeni, da je pisanje Dnevnika v članku Razprodaja NLB je dobiček za slabo banko, objavljanem 14. aprila 2015, da so cenilci nizko ovrednotili delnice Pivovarne Laško, neresnično in zavajajoče. Ob tem naj znova spomnimo tudi, da se dobiček, ki ga ustvari DUTB, vrne v državni proračun, torej v isti vir, iz katerega smo namenili sredstva za sanacijo bank.Netočne navedbe v zvezi z vlogo upravljavke terjatev DUTB, objavljene 9. aprila v časopisu Dnevnik. V časopisu Dnevnik in na spletni straniwww.dnevnik.si je bil 9. aprila 2015 objavljen članek avtorjev Matjaža Polaniča in Tomaža Modica z naslovom Prej opravljala sporne cenitve, zdaj ceni na DUTB, ki nekatera dejstva prikazuje nepopolno ali napačno. V nadaljevanju objavljamo točne navedbe in informacije. Mnenje Marije Cerjak, ki je bilo predmet nadzora Agencije za nadzor nad revidiranjem, o katerem govori članek, je bilo izdano v začetku avgusta 2011. Naj poudarimo, da se ne opredeljujemo do tega, ali gre za mnenje v zvezi z dolžnikom Konstruktor, ker tega podatka objavljena odločba ne razkriva in ga zato novinarju tudi nismo posredovali. Glavni očitek v odločbi Agencije za nadzor nad revidiranjem je, da je Cerjakova izdala pozitivno mnenje ocenjevalca kljub temu, da je bil kapital dolžnika v NFP (projekcije bodočega poslovanja) negativen po zaključku prisilne poravnave. Pri tem sta avtorja spregledala dejstvo, da negativni kapital v okviru dolgoročne plačilne sposobnosti ureja ZFPPIPP, ki v času izdaje omenjenega mnenja negativnega kapitala ni prepovedoval. Novela ZFPPIPP-F, ki zahteva pozitivni kapital za srednje in velike družbe, je namreč stopila v veljavo konec leta 2013. V navedenem primeru je Marija Cerjak zato zahtevala revizijo postopka pri Višjem sodišču Republike Slovenije. Postopek je v teku, dokončne odločitve še ni. V odločbi Agencije pa je izrecno navedeno, da v danem primeru ne gre za kazensko ali drugo odgovornost.  Novinarju je bilo tudi pojasnjeno, da je statistika Cerjakove kot pooblaščene ocenjevalke, manj kot polovica dolžnikov v stečaju, kar članek sicer navaja. Pri tem pa izpušča dejstvo, ki mu je bilo prav tako predstavljeno, in sicer da je statistika povprečnega ocenjevalca, ki jo je predstavil Slovenski inštitut za revizijo, več kot 90 % dolžnikov v stečaju.  Prav tako so neresnične navedbe, da Marija Cerjak zaseda enega ključnih položajev na DUTB, da je vodila oziroma usklajevala velik del postopkov ocenjevanja premoženja in da je sodelovala pri vrednotenju družbe ACH. Cerjakova ne zaseda enega ključnih položajev na DUTB, je ena od 22 upravljalcev terjatev v družbi. Prav tako ni vodila oz. usklajevala velikega dela postopkov ocenjevanja premoženja. Interno vrednotenje je vedno rezultat skupnega dela širše ekipe (analitika, pravnika, upravljalca terjatev, upravljalca premoženja in vodje upravljanja terjatev). Vse cenitve v DUTB so opravljene v skladu z metodologijo, ki jo je potrdil zunanji revizor in ki v primeru holdingov (na primer ACH) vsekakor upošteva tudi denarne tokove hčerinske družbe, v kolikor je to v posameznem primeru relevantno. Dodati je treba, da je bila prodaja terjatev do ACH v okviru paketa štirih podjetij uspešno sklenjena, čeprav je bila družba še pred letom dni tik pred stečajem. Z domnevnimi neodvisnimi cenitvami ACH, ki so omenjene v članku, DUTB ni seznanjena. Tudi trditve, da se je DUTB začela pripravljati na prodajo terjatev Meje Šentjur in Hotela Marita že novembra 2014, ne držijo. V lanskem letu je DUTB organizirala javno dražbo za prodajo zastavljenega poslovnega deleža v Hotelu Marita z namenom, da bi se izognila stečaju te družbe. V času dražbe so se pojavila pravno-ekonomska tveganja, zaradi katerih se je DUTB odločila dražbo preklicati. Po začetem stečajnem postopku je DUTB samoiniciativno pristopila k stečajni upraviteljici s predlogom, da nadaljuje poslovanje Hotela Marita in preko javnega razpisa poišče najprimernejšega najemnika. DUTB je kot zastavna upnica na nepremičnini - Hotelu Marita - stečajni upraviteljici predložila strokovne kriterije izbire najemnika, odločitev o najemniku pa je bila diskrecijska pravica stečajne upraviteljice. Izrecna želja DUTB je bila, da se z nobenim od najemnikov ne dogovori predkupne pravice. V marcu je stečajna upraviteljica brez vednosti DUTB z obstoječim najemnikom k najemni pogodbi sklenila dodatek, v katerem sta dogovorila predkupno pravico. Ko je sodišče glede tega vprašalo DUTB za mnenje, je ta predkupni pravici ugovarjala in predlagala, da sodišče ne potrdi dodatka k najemni pogodbi, katerega edina vsebina je vključitev predkupne pravice ob vseh ostalih nespremenjenih pogojih. Glede družbe Meje Šentjur pa želimo poudariti, da je zavajajoča informacija, da je družba v »celoti v rokah slabe banke«. Pri prestrukturiranju družbe bodo imeli pomemben vpliv tudi drugi finančni upniki in stečajni upravitelj družbe PSZ, d. d., katera je večinski lastnik Meje Šentjur. Tudi v primeru nadaljevanja postopka prisilne poravnave DUTB ne bi imela dovolj glasov, da bi samostojno odločala o njenem izidu. Netočne navedbe v zvezi z vlogo DUTB pri postopku prodaje hotela, objavljene 11. februarja 2015 v časopisu Dnevnik. V nadaljevanju objavljamo točne navedbe in informacije. V zvezi z izraženim zanimanjem družbe RIMC za nakup hotela Ocean so dejstva sledeča: Družba RIMC je ob nezavezujočem zbiranju ponudb, ki ga je aprila 2014 za prodajo hotela Ocean pripravil stečajni upravitelj, podala ponudbo za nakup, vendar v predpisanem roku ni nakazala kupnine. Ne drži torej navedba, zapisana v članku Uslužbencu DUTB podkupnina za hotel Ocean, objavljenem v Dnevniku 12. februarja, da je DUTB zavrla posel in tudi ne, da DUTB to nepremičnino vidi kot eno prioritet. Prav tako ne drži, da je DUTB stečajnega upravitelja obvestila, da želi sama kupiti hotel. DUTB je kot ločitvena upnica stečajnemu upravitelju na njegov poziv predlaga različne načine za prodajo tega premoženja, kar je običajna poslovna praksa. Neresnična je tudi navedba novinarjev v članku, da DUTB ni zanikala, da ima že izbranega kupca za hotel. DUTB je v odgovoru na novinarska vprašanja jasno zapisala, da ni lastnica tega hotela in ga tudi ne more prodajati. In še, da bo prodaja znotraj stečajnega postopka potekala na javni dražbi ter da DUTB nanjo ne bo imela vpliva. Če DUTB ni lastnica hotela in ga ne prodaja, potem tudi ne more imeti izbranega kupca zanj. DUTB ni seznanjena z nobenimi javno dostopnimi dokumenti, ki naj bi izražali nasprotno. Prav tako je zavajajoča navedba, da na DUTB nismo pojasnili, kdo upravljalcem nepremičninskega portfelja naroča vrednotenja nepremičnin. Novinarjema smo v odgovorih na vprašanja pojasnili, da je šlo za eno od številnih notranjih vrednotenj nepremičnin za lastne potrebe na osnovi lastne metodologije, ki so del postopka upravljanja premoženja in kot taka del opisa del in nalog skrbnikov premoženja za primere, ki jih upravljajo. Iz tega sledi, da DUTB vrednotenj premoženja ne naroča posebej, temveč so ta del običajnega delovnega procesa.Netočne navedbe v zvezi z objavo prodajnega portfelja na spletni strani DUTB, objavljene 5. februarja 2015 v oddaji 24 ur na POP TV. V nadaljevanju objavljamo točne navedbe in informacije. Kot smo pojasnili novinarski POP TV v odgovorih na njena vprašanja pred pripravo prispevka, v katerem so bile objavljene napačne informacije, DUTB z objavo podatkov o svojem prodajnem portfelju tudi na spletni strani dodatno prispeva k boljšemu razumevanju naložbenih priložnosti možnih kupcev. Morebitne ponudbe za posamezno terjatev ali lastniški delež, kjer že poteka ločen prodajni postopek, v katerem sodeluje DUTB, pa seveda ne pomenijo prekinitve tovrstnih postopkov. Pojasnili smo tudi, da v primerih, kjer že potekajo postopki prodaje, ti tečejo organizirano v skladu z dogovori, pri čemer DUTB dobro sodeluje s predstavniki drugih lastnikov, seveda ob spoštovanju določil prevzemne zakonodaje in upoštevanju poslanstva vsakega posameznega lastnika. Ne drži torej, da DUTB v prodajnih postopkih »solira«, kot je objavil POP TV v oddaji 24 ur 4. februarja. Prav tako ne drži, da bi to lahko pomenilo »višje stroške in nižji izplen«, saj DUTB v svojih postopkih zasleduje cilj doseči maksimalno prodajno ceno ob prodaji vsake naložbe v portfelju in hkrati znižati stroške povezane s transakcijo, kar smo prav tako pojasnili novinarki v odgovorih na njena vprašanja že pred pripravo prispevka.Netočne navedbe v zvezi z opravljanjem računovodskih in IT storitev, ki jih za DUTB opravljajo zunanji izvajalci, objavljene 27. januarja 2015 v oddaji 24 ur na POP TV. V nadaljevanju objavljamo točne podatke in informacije. Družba za upravljanje terjatev bank je v zaključni fazi prenosa vseh terjatev na enotno platformo, kar bo bistveno poenostavilo izvajanje IT storitev. Prenos se izvaja na sistem Probanke, ker je bila v danih okoliščinah to tako stroškovno kot tehnološko najbolj optimalna rešitev. DUTB na programski opremi Probanke izvaja IT storitve, ki se nanašajo na operativno vodenje kreditov, in sicer obračune obresti in vodenje poslovnih dogodkov, vezanih na v tem trenutku preko 5000 kreditnih pogodb. Računovodska hiša Unija za DUTB opravlja računovodske storitve, povezane s samim poslovanjem družbe in sicer: vodenje glavne knjige in pomožnih knjig, davčno knjigovodstvo, finančno knjigovodstvo, knjigovodstvo osnovnih sredstev, računovodske izkaze, davčne obračune, obračune izplačil fizičnim osebam, druga poročila državnim ustanovam, E-računovodstvo Unija. Navedba, da tako Probanka kot družba Unija za DUTB opravljata računovodske storitve, objavljena v oddaji 24 ur 27. januarja 2015, torej ne drži, saj družba Unija za DUTB opravlja računovodske storitve, Probanka pa opravlja specifične IT storitve, ki se nanašajo na operativno vodenje kreditov.Netočne navedbe v zvezi z lastništvom in prodajo stanovanj v Celovških dvorih, objavljene 15. januarja v časopisu Finance. V nadaljevanju objavljamo točne informacije o lastništvu in prodajnih postopkih stanovanj v Celovških dvorih. DUTB še ni lastnica stanovanj v Celovških dvorih in z njimi ne razpolaga. DUTB je že januarja 2014 predlagala stečajnemu upravitelju in sodišču, naj se vsa neprodana stanovanja kot t.i. neunovčljivo premoženje prenesejo na DUTB, da bi jih lahko pričela prodajati. Postopek prenosa se kljub več pozivom še ni začel. Netočna je torej navedba v naslovu članka Po letu dni: DUTB še kar sedi na Celovških dvorih, objavljenega 15. januarja v časopisu Finance. Prav tako ne drži navedba, da je DUTB januarja lani ustavila postopek prodaje stanovanj. DUTB kot upnica ni mogla ustaviti prodaje in tega tudi ni storila. Po zakonu pa ima kot upnica pravico in dolžnost podati mnenje glede prodajnih cen. Ker so bile ponujene cene nižje od polovice likvidacijskih cen (nižje od 1000 €/m2), DUTB ni podala pozitivnega mnenja, vendar se je prodaja stanovanj kljub temu nadaljevala. Kot se je izkazalo, je bila odločitev DUTB pravilna, saj je stečajni upravitelj po tem stanovanja prodajal po višjih cenah. V skladu z zakonodajo je naloga DUTB davkoplačevalcem povrniti kolikor je mogoče sredstev iz prenesenih terjatev in s prodajo po cenah, višjih od 50% likvidacijske, se je v stečajno maso že nateklo nekaj deset tisoč evrov več.Netočne navedbe v zvezi z nalogami, ki jih je za DUTB opravila družba Quartz&Co, objavljene v časopisu Dnevnik 17. decembra 2014. V nadaljevanju objavljamo dejstva v zvezi z opravljenimi nalogami družbe Quartz&Co. in razlogi zanje Dokapitalizacija bank je kot ena od nalog DUTB zapisana v veljavnem Zakonu o ukrepih RS za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB). V začetku aprila 2013 je bil upravni odbor DUTB na sestanku z MF in Banko Slovenije seznanjen, da mora hkrati z izgradnjo organizacije DU