Aktualno

Odziv DUTB na nekatere trditve, povezane s podjetjem T – 2, ali 150 milijonov evrov razlogov za diskreditacijo DUTB

S stečajem davkoplačevalci pridobijo od 50 do 100 milijonov evrov, s prisilno poravnavo se okoristijo le lastnikiUstavno sodišče odloča o ustavni pritožbi družbe Gratel d.o.o. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani o sprožitvi stečajnega postopka nad družbo T – 2 z dne 5. 8. 2015. Zaradi neresničnih zapisov v zvezi s T – 2, objavljenih v nekaterih novinarskih prispevkih, DUTB objavlja naslednja pojasnila.Dejstva o poslovanju T – 2 in postopkih odločanja in upravljanja DUTB T – 2 je v načrtu finančnega prestrukturiranja, pripravljenem v postopku prisilne poravnave, ki je postala pravnomočna v začetku leta 2012, za obdobje od leta 2012 do 2014 predvidel kumulativni čisti dobiček v višini 11,4 milijona evrov, dejansko pa je omenjeno obdobje končal s 6,6 milijona evrov kumulativne izgube. To pomeni, da družbi na nivoju neto izida glede na načrt finančnega prestrukturiranja manjka 17,9 milijonov evrov, ki bi jih morala nameniti za poplačilo upnikov. Trend občutnega zaostajanja za načrtom finančnega prestrukturiranja se nadaljuje, prihodki v letu 2014 za načrtom zaostajajo za 23%, tako da je že zdaj precej očitno, da družba ne bo dosegla v načrtu zastavljenih ciljev. Odločitev o vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom T – 2 je sprejel sindikat upnikov. Odločitev o predlogu za stečaj T – 2 je DUTB soglasno sprejela na kreditnem odboru na ravni upravnega odbora 25. marca 2014. Predlog za začetek stečajnega postopka so upniki vložili 21. maja 2014 in na podlagi odločitve Okrožnega sodišča v Ljubljani se je stečajni postopek začel 16. septembra 2014 in je trajal do 3. novembra 2014, ko je Višje sodišče v Ljubljani odločitev Okrožnega sodišča v Ljubljani preklicalo in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. 22. junija 2015 je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo predlog upnikov za začetek stečajnega postopka nad družbo T – 2 in na ta sklep so se upniki pritožili. Nato je Višje sodišče v Ljubljani ugodilo pritožbi upnikov in 7. avgusta 2015 sprožilo stečajni postopek nad družbo T – 2. Stečaj ne pomeni konca poslovanja, kar je v primeru T – 2 več kot očitno. Družba je že, ko je bila prvič v stečaju od 16. 9. 2014 do 3. 11. 2014, poslovala nemoteno, in tudi v stečaju od 7. 8. 2015 ohranja poslovanje. Uporabniki storitev stečaja ne občutijo. Poslovanje družbe pod nadzorom sodišča in v sodelovanju z upravo družbe vodi stečajna upraviteljica, kar pomeni, da povezane osebe nanj nimajo več vpliva. Prestrukturiranje s pomočjo stečaja je zunaj meja Slovenije običajna praksa, ki jo je mogoče učinkovito izpeljati tudi v Sloveniji v skladu z veljavno zakonodajo. Namen celotnega postopka je pripraviti družbo, ki tekoče posluje, na prodajo v strokovnem, transparentnem in učinkovitem prodajnem postopku, ki ga bo vodil stečajni upravitelj, kot je določeno v slovenski zakonodaji. Stečaj T – 2 je zelo pomemben tudi za zaščito interesov davkoplačevalcev. V primeru stečaja T – 2 lahko davkoplačevalci pridobijo od 50 do preko 100 milijonov evrov poplačila v roku leta dni. Če stečaja ne bo, bo poplačilo bistveno manjše od najnižjega v primeru stečaja in lahko znaša celo manj kot milijon evrov. Do sedaj so davkoplačevalci kot poplačilo za 157 milijonov evrov terjatev prejeli 100 tisoč evrov, pri čemer bi bilo vsako poplačilo brez stečajnega postopka odloženo na čas po letu 2021. Gre torej za vprašanje, ali bodo davkoplačevalci dobili povrnjen denar, ki so ga namenili za sanacijo bank, ali pa ga bodo brezplačno obdržali lastniki družbe. Namigovanja, da je DUTB s Telekomom Austria ali katerim koli drugim investitorjem dogovorjena za nakup T – 2, pa so plod odvračanja pozornosti od resničnih problemov. V kolikor bo T – 2 ostal v stečaju, njegove prodaje ne bo vodila DUTB, pač pa stečajna upraviteljica, ki jo je imenovalo sodišče in bo pod nadzorom sodišča preko strukturiranega, konkurenčnega, odprtega in transparentnega postopka izbrala najboljšega ponudnika.O domnevnem konfliktu interesov Janez Škrubej je bil pred prihodom na DUTB zaposlen v Deloitte Slovenija, kjer je bil med drugim odgovoren tudi za področje svetovanja pri prevzemih in združitvah. Glede na delovno mesto, ki ga je zasedal, je bila ena od njegovih nalog identificirati investicijske priložnosti v Sloveniji in v tem smislu potencialni poslovni interes Deloitta na strani kupca ali prodajalca. Del teh aktivnosti je predstavljalo tudi povezovanje potencialnih investitorjev s predstavniki potencialnih investicijskih priložnosti. Glede na visok ugled družbe se je na Deloitte obračalo veliko različnih investitorjev kot tudi tistih, ki so iskali investitorje oziroma želeli prodati podjetje. V tako veliki državi kot je Slovenija se je težko izogniti srečanju s tako rekoč vsemi deležniki, ki delujejo na trgu. Na takšen ali drugačen način. In res je, da je bil Deloitte pred leti kontaktiran s strani predstavnika finančnega investitorja, ki je bil zainteresiran za investiranje v sektor telekomunikacij v Sloveniji. Res je, da je Janez Škrubej kot zaposlen v Deloitte povezal omenjenega predstavnika morebitnega investitorja z gospodom Jurijem Krčem (kar je v parlamentu tudi potrdil) z namenom, da bi v primeru, če bi prišlo do transakcije, Deloitte potencialno sodeloval na strani kupca ali prodajalca s svojimi standardnimi storitvami (priprava poslovnega načrta, skrbni pregled, ipd.). To se ni zgodilo in Deloitte v tem primeru ni imel nobene komercialne vloge oziroma ni sodeloval pri nobenih morebitnih nadaljnjih pogovorih, v kolikor so le-ti potekali. Janez Škrubej se v zvezi s tem tudi ni srečal z nikomer iz Telekoma Austria. Ne glede na vlogo družbe Deloitte pred 4 leti Janez Škrubej danes kot predstavnik DUTB ni v konfliktu interesa. Nasprotje interesov v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah obstaja, kadar je nepristransko in objektivno opravljanje nalog ali odločanje v okviru izvajanja funkcije ogroženo zaradi vključevanja osebnega ekonomskega interesa, interesa družinskih članov ali zaradi posebne naklonjenosti ali kakršnih koli drugih interesov povezanih z drugo fizično ali pravno osebo. Glede na zgoraj navedena pojasnila Janez Škrubej ni in ne more biti v konfliktu interesa, s čimer je bila seznanjena tudi notranja služba za skladnost poslovanja, ki je to potrdila.