Aktualno

Popravek netočnih navedb v članku DUTB in SDH ne moreta več poslovati s poštnimi nabiralniki, objavljenih v časopisu Dnevnik 29. novembra 2016

?DUTB tudi pred sprejetjem novele zakona o preprečevanju pranja denarja ni poslovala s poštnimi nabiralniki, kot to navaja članek z naslovom DUTB in SDH ne moreta več poslovati s poštnimi nabiralniki.  Na podlagi predlaganih sprememb zakona bo DUTB v svoje interne postopke namreč uvedla zgolj manjše prilagoditve, saj na lastno iniciativo že sedaj preverja tako lastništvo kot tudi izvor denarja. Dobro poznavanje stranke (angl. know your customer/client - KYC) je eno od temeljnih načel, ki zagotavlja varno, pregledno in uspešno poslovanje. DUTB je ta princip vključila v svoje interne prodajne postopke že sredi leta 2015 in jih dosledno uporablja v vsaki posamezni transakciji. Skladno z internimi pravili je DUTB določila ZPPDFT torej smiselno uporabljala že doslej in od potencialnih investitorjev preko obrazcev zahtevala različne podatke, na podlagi katerih je med drugim preverjala tudi lastništvo pravne osebe in dejanskega lastnika. Na ta način je proces prodaje terjatev, deležev, nepremičnin bolj pregleden. Novela zakona o preprečevanju pranja denarja tako bistveno ne spreminja dosedanje prakse DUTB, saj DUTB za ugotavljanje informacij o kupcih že uporablja vse možne vire, ki so ji na voljo. Navedba v Dnevniku, da bi DUTB »morala dejansko lastništvo kupcev terjatev preverjati že zdaj, a jim to, kot so razkrili objavljeni zapisniki sej upravnega odbora, pogosto ni uspelo,« ki se nanaša na prvo veliko transakcijo v letu 2015 z verodostojnim kupcem, ki ga je DUTB preverila v skladu s takrat veljavnimi pravili, je torej neresnična.