Aktualno

Netočne navedbe v članku Zakaj ni zanimanja za milijonski posel, objavljenem 21. septembra 2017 v časopisu Delo in na spletni strani www.delo.si

V časopisu Delo in na spletni straniwww.delo.si je bil 21. septembra objavljen članek z naslovom Zakaj ni zanimanja za milijonski posel avtorice Suzane Kos. Avtorica članka je v članku zapisala, da »slaba banka upravlja dobri dve milijardi evrov vredno premoženje«, ta podatek je napačen, DUTB je namreč od svoje ustanovitve unovčila že med 55 % in 60 % prenesenega premoženja (ki je bilo vredno dobri dve milijardi evrov) in upravlja še približno 1,1 milijarde evrov premoženje. O tem je DUTB 16. junija 2017 s sporočilom za javnost obvestila tudi vse medije. Nadalje avtorica članka piše, je DUTB z zavarovalnico Wiener Städtische sklenila triletno pogodbo za zavarovanje nepremičninskega portfelja v vrednosti 824.000 evrov ter da se je na javno naročilo odzvala le ena zavarovalnica. Navedeni znesek ni pravilen, ocenjena vrednost naročila je 760.000,00 evrov (brez DPZP), kar pa ni končna pogodbena vrednost, saj se storitev zaračunava po dejanski potrebi in po dejansko zavarovanem premoženju, ki ga DUTB postopno prejema v svojo last. DUTB iz trenutno sklenjene pogodbe za enako storitev ugotavlja, da je ocenjena vrednost naročila višja od dejanske porabe, torej posledično predvideva, da bo znesek porabe nižji, kot je bila zapisana ocenjena vrednost v javnem naročilu. Podatek, da je ponudbo za opravljanje storitve oddala le zavarovalnica Wiener Städtische drži, ne držijo pa ugibanja v članku, ki jih avtorica članka pripisuje neimenovanim virom na računskem sodišču ter neimenovanim virom iz zavarovalniških krogov, med drugim je v članku zapisano »da so bili pogoji javnega naročila omejujoči oziroma so privilegirali enega ponudnika« ter da »je bila razpisna dokumentacija pripravljena zelo slabo in da je DUTB vse svoje premoženje stlačila v isti koš«. Navedena ugibanja v članku so manipulativna ter neresnična, saj: • je DUTB v javnem naročilu jasno navedla, da DUTB zaradi narave svojega dela, pri katerem prevzema nepremičnine v svojo last postopoma in nato nepremičnine v lastništvu prodaja, ne more točno določiti, kdaj in katero nepremičnino točno bo zavarovala, • je DUTB pripravila ponudbeni predračun, ki je bil razdeljen na 7 razredov, povezanih s premijsko stopnjo v promilih, s čimer je DUTB v primerjavi s predhodnim naročilom še bolj zagotovila enakopravno obravnavo vseh ponudnikov ter možnost postavitve ponudbene cene na isti imenovalec, • je DUTB skladno z 2. odstavkom 61. člena ZJN-3 zaradi zaščite posebno občutljivih informacij pripravila splošni javnost zaprt del dokumentacije, do katerega so lahko brezplačno dostopali vsi potencialni ponudniki, ki imajo registrirano dejavnost zavarovalnice in so vpisani v seznamu zavarovalnih subjektov v RS pri Agenciji za zavarovalni nadzor, • je do zaprtega dela razpisne dokumentacije DUTB na podlagi njihove zahteve omogočila dostop šestim zavarovalnicam, • je v javnosti zaprtem delu razpisne dokumentacije DUTB zagotovila vse podatke, vezane na strategijo prevzemov nepremičnin v prihodnje ter podatke o vseh nepremičninah, ki jih ima DUTB trenutno v lasti, s čimer so imeli vsi potencialni ponudniki enake pogoje za pripravo konkurenčne ponudbe, • se noben izmed potencialnih ponudnikov ni pritožil na razpisno dokumentacijo, • je DUTB javno naročilo oddala ponudniku, ki je predložil dopustno ponudbo, skladno z ZJN-3. Razpisna dokumentacija za »Zavarovanje premoženja v lasti DUTB« (JN006550/2017-B01) je bila pripravljena strokovno in nikakor ni privilegirala določenega ponudnika, prav tako DUTB ni »stlačila vsega premoženja v isti koš«, ampak je na podlagi pridobljenih izkušenj iz prvega javnega naročila iz leta 2015 še bolj razčlenila razpisno dokumentacijo in s podrobno razčlenjenim ponudbenim predračunom zagotovila enakopravno obravnavo vseh ponudnikov.    DUTB sicer težko komentira dejstvo, zakaj na predmetno javno naročilo ni prispelo več ponudb, predvsem zaradi dejstva, da je zaprti del razpisne dokumentacije prevzelo šest potencialnih ponudnikov. Lahko pa DUTB predvideva, da je razlog, da je bila oddana le ena ponudba, zahtevnost javnega naročila.