Aktualno

Ključne novice in obvestila na enem mestu. 

Sporočila za javnost - Arhiv DUTB 4. 10. 2017

Netočne navedbe v članku Kako smo davkoplačevalci pokrili dolgove bohinjskega mogočneža, objavljenem 2. oktobra 2017 na spletni strani www.siol.net

Na spletni straniwww.siol.net je bil 2. oktobra 2017 objavljen članek z naslovom Kako smo davkoplačevalci pokrili dolgove bohinjskega mogočneža avtorjev Vesne Vukovič, Primoža Cirmana in Tomaža Modica. V članku so avtorji zapisali več napačnih trditev, začenši s podatkom, da je iz informacij, ki so jih prejeli iz Siol.net, razvidno, da bi lahko šlo pri prodaji terjatev do MPM za posel, pri katerem bi šel DUTB zelo na roke novemu kupcu ter da je DUTB s kupcem terjatev DUTB pogodbo podpisala tik pred koncem leta 2015. Iz napisanega izhaja, da na Siol.net razpolagajo z napačnimi informacijami ali dokumenti, saj ne drži, da je bila pogodba o prodaji terjatev podpisana tik pred koncem leta 2015 oz. 30.12.2015 kot avtorji članka navajajo v članku. Javni razpis za zbiranje ponudb za odkup omenjenih terjatev je bil namreč objavljen že 27.7.2015, ponudba kupca pa je bila sprejeta že 12.8.2015. Na podlagi tega je bila pogodba o prodaji terjatev podpisana 15.9.2015, kasneje je bil podpisan dodatek št. 1 k pogodbi, ta dodatek je DUTB podpisala 3.12.2015. Avtorji članka napačno navajajo tudi, da je DUTB hitela s prodajo, da je ne prehiti nov zakon. Avtorji trdijo, da je DUTB pogodbo o prodaji terjatev podpisala 30. decembra 2015, tik pred začetkom zakona, ki bo DUTB prepovedal posle z osebami, povezanimi z dolžnikom. Navajajo tudi »še več, novelo tega zakona je državni zbor sprejel že 18. decembra 2015, torej dvanajst dni pred (!) podpisom pogodbe«. Iz prejšnjega odstavka je jasno razvidno, da so trditve avtorjev napačne, saj je DUTB v mesecu decembru 2015 podpisala zgolj dodatek k pogodbi o prodaji terjatev, ki je bila podpisana že 15.9.2015. Avtorji v članku tudi navajajo, katere spremembe je za DUTB prinesel 13. člen Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB), niso pa zapisali, katere (interne) ukrepe je že pred in tudi po sprejemu novele zakona sprejela DUTB. DUTB namreč preverja identifikacijo kupcev v dveh fazah, in sicer DUTB najprej preverja vse potencialne kupce terjatev že v fazi samega zbiranja nezavezujočih ponudb ali celo izkazanega interesa, nato pa pred sklenitvijo poslovnega razmerja (kupoprodajne pogodbe) z izbranim kupcem terjatve opravi pregled kupca v skladu z določili Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Način preverjanja identifikacije oziroma poznavanja potencialnih kupcev terjatev v fazi zbiranja ponudb je urejen v internem aktu Pravila in postopki pri prodaji terjatev. Prva različica tega akta je bila sprejeta že oktobra 2015, torej pred sprejetjem novele zgoraj omenjenega zakona.  Pred sklenitvijo poslovnega razmerja z izbranim kupcem pa DUTB izvede ukrep pregleda kupca v skladu z Navodili o načinu izvajanja ukrepov pregleda stranke, ki jih je DUTB sprejela na podlagi Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga je Državni zbor sprejel 20. oktobra 2016 (Uradni list RS, št. 68/2016; v nadaljevanju: ZPPDFT-1). ZPPDFT-1 je namreč kot zavezanko za izvajanje ukrepov po tem zakonu določil tudi DUTB. Na podlagi navedenih internih aktov se od potencialnih kupcev terjatev najprej zahteva izpolnitev obrazcev Postopka poznavanja stranke – KYC, s katerimi se med drugim ugotavlja morebitno kršitev ali zlorabo 13. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za  krepitev stabilnosti bank (Uradni list RS, št. 105/2012 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUKSB). DUTB tako že v fazi zbiranja ponudb izvede postopek preverjanja potencialnih strank (know your customer/client - KYC ). Zato lahko že v tej fazi zavrne potencialne kupce, za katere ugotovi, da obstaja tveganje zlorab. Pred sklenitvijo poslovnega razmerja pa (kot pojasnjeno) DUTB zahteva izpolnitev obrazcev, s katerimi se pridobijo ustrezni podatki za izvajanje ukrepov, ki jih DUTB nalaga ZPPDFT-1. Pri prodaji terjatev do družbe MPM ENGINEERING d.o.o., ki je bila izvedena leta 2015, je DUTB osebno identificirala kupca terjatev ter pridobila izpis iz ustreznega registra podjetij. Prav tako je DUTB pridobila izjavo kupca, da ni povezan z dolžnikom, njegovimi poslovodnimi osebami ali lastniki v smislu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakona o prevzemih (ZPre-1). Hkrati je kupec podal izjavo, da terjatve prevzema za svoj račun. Z navedenimi ukrepi je DUTB izpolnila vse takrat veljavne zakonske zahteve glede identifikacije kupcev terjatev in ravnala skladno s takrat veljavnimi internimi pravili. Avtorji članka napačno navajajo tudi, da naj bi imel Janez Škrubej glavno besedo pri kreditnem odboru DUTB. Kreditni odbor DUTB sestavljajo neizvršni ter izvršni direktorji DUTB, odločitev pa je sprejeta, če za njo glasuje vsaj polovica prisotnih neizvršnih direktorjev ter en izvršni direktor. Iz tega izhaja, da Janez Škrubej nikakor ni mogel imeti glavne besede pri kreditnem odboru DUTB, v svojem mandatu na DUTB pa nikoli ni bil odgovoren za upravljanje s terjatvami na DUTB, kar pomeni, da je bil s primerom MPM, ki ga omenjajo avtorji članka, povezan le kot član kreditnega odbora, v katerem ima zgolj en glas. Napačno so avtorji članka navajali tudi funkcijo Marka Remsa, zapisali so, da je Marko Rems nekdanji izvršni direktor DUTB. Marko Rems bi bil nikoli izvršni direktor DUTB, od marca 2014 do julija 2017 je Marko Rems na DUTB zasedal funkcijo direktorja financ. Avtorji članka tudi navajajo, da je upravni odbor zahteval notranjo revizijo poslov, pri čemer namigujejo, da naj bi šlo za sumljive posle. Notranje revidiranje je v organizacijah neodvisna in nepristranska dejavnost dajanja zagotovil in svetovanja, zasnovana za dodajanje vrednosti in izboljševanje delovanja organizacije in skladno s tem notranjerevizijska dejavnost v DUTB vsaj enkrat letno pripravi načrt dela in ga po usklajevanju s poslovodstvom posreduje v presojo Revizijski komisiji ter v sprejem Upravnemu odboru. Skladno s standardi in običajnimi poslovnimi praksami ni nič nenavadnega, da notranjerevizijska dejavnost od poslovodstva, Revizijske komisije ali Upravnega odbora prejme naročilo za izvedbo notranjih revizij, ki niso bile vključene v redni potrjen načrt dela družbe. Poročila notranjerevizijske dejavnosti z ugotovitvami in priporočili so dokumenti, ki so izključno interne narave in imajo namen izboljševanja učinkovitosti procesov vodenja, upravljanja s tveganji in sistema notranjih kontrol. Po prejemu notranjerevizijskega poročila je prva naloga odgovornih oseb s področja revidiranega procesa priprava načrta aktivnosti za uvedbo priporočil ter uskladitev obstoječih praks z najboljšimi. Omenimo naj tudi, da so skladno z veljavnimi Smernicami o delovanju DUTB prejemniki notranjerevizijskih poročil DUTB tudi odgovorne osebe na Ministrstvu za finance, v okviru njihove nadzorne vloge.   Ob tem naj dodamo, da je po priporočilih stroke (mednarodnega Inštituta notranjih revizorjev – The IIA in Slovenskega inštituta za revizijo) notranje revidiranje dejavnost, zasnovana za dodajanje vrednosti in izboljševanje delovanja organizacije, je torej dejavnost, katere rezultati dela izkazujejo prodornost, proaktivnost in usmerjenost v prihodnost. Da avtorji članka razpolagajo z napačnimi informacijami ali dokumentom potrjuje tudi navajanje spiska primerov postopkov prodaje terjatev, za katere naj bi upravni odbor DUTB naročil interno revizijo. Spisek prodajnih postopkov podjetjih, ki ga navajajo avtorji članka, namreč ni enak spisku, ki ga je sprejel upravni odbor DUTB.

Nazaj na novice