Aktualno

SDH objavil Priporočila za oblikovanje politik prejemkov organov vodenja družb s kapitalsko naložbo države

Ljubljana, 16. marec 2022 – Slovenski državni holding, d. d. (SDH) je na podlagi 4. odstavka 32. člena ZSDH-1 ter na podlagi obsežnih analiz izbranih držav (Avstrija, Nemčija, Francija, Švedska), analiz dejanskih ureditev in izplačil družb portfelja ter odgovorov na vprašalnike oblikoval in sprejel priporočilo št. 9 z naslovom »Politika prejemkov organov vodenja«. Namen priporočil je določiti enoten okvir in smernice za oblikovanje politik prejemkov organov vodenja kot tudi določiti  osnovne usmeritve pri sklepanju pogodb s člani organov vodenja. S tem želi SDH kot krovni upravljavec spodbujati in nagrajevati kratkoročno in predvsem dolgoročno uspešnost družb ter na sistemski ravni tudi na tem področju narediti korak naprej k boljšim praksam korporativnega upravljanja. V delu priporočil se posebej izpostavlja vidik trajnostnega poslovanja in motivacije poslovodstva za doseganje ciljev v smeri prilagajanja poslovanja zavezam nizkoogljičnega gospodarstva. Verjamemo, da trajnostna uspešnost služi dolgoročnim interesom delničarjev, družbenikov kot tudi vsem ostalim deležnikom.

 

Cilj SDH je postaviti sistem priporočil, ki bo pravičen, sodoben in primerljiv s tujimi ureditvami, ki se štejejo za uspešnejše in naprednejše. S tem želi predvsem preko spremenljivega dela prejemkov prispevati k večji motivaciji za doseganje ciljev družb, upoštevaje zahteve trajnostnega poslovanja oziroma interesov vseh relevantnih deležnikov družb, posledično pa bodo s tem dolgoročno maksimirani tudi cilji SDH in RS, ki jih zasledujeta s kapitalsko udeležbo v teh družbah.

Dokument je sestavljen iz dveh delov, in sicer prvi del obsega Priporočila za oblikovanje politik prejemkov organov vodenja družb s kapitalsko naložbo države ter za urejanje prejemkov v pogodbah s člani organov vodenja, drugi del pa obsega Priporočila za sprejem pravil o drugih pravicah članov organov vodenja.

Prejemki se nanašajo na osnovni del prejemkov, spremenljivi del prejemkov, odpravnine in druge pravice. Skupne značilnosti, ki jih večina virov priporoča za določitev spremenljivega dela prejemkov in ki so upoštevane tudi v priporočilih SDH, so:

• usmerjen mora biti k doseganju dolgoročnih ciljev družbe, kar se zagotavlja z mehanizmom odloga oziroma pogojno dodeljenih prejemkov (bonus- malus sistem),
• merila za ugotavljanje uspešnosti morajo biti jasna (razumljiva), pregledna, preverljiva in v naprej znana,
• merila ne smejo spodbujati nepotrebnih tveganj,
• spremenljivi del prejemkov je običajno določen v odstotku od fiksnega dela, pri čemer naj bo ustrezno visok v razmerju do osnovnega dela prejemkov, ker ima prav spremenljivi del prejemka spodbujevalno funkcijo v smeri doseganja ciljev.

Priporočila se nanašajo na vse družbe s kapitalsko naložbo države, ne glede na delež lastništva države, ter na družbe, v katerih ima država posredno preko družb s kapitalsko naložbo države večinski delež ali prevladujoč vpliv. S tem se sistem plačil organov vodenja družb poenoti. Družbe, ki so zavezanke po ZPPOGD, bodo sprejeto politiko prejemkov organov vodenja lahko izvajale oziroma izvrševale le v okviru zakonskih meja ZPPOGD, razen če bi bile omejitve delno ali v celoti odpravljene z izrecnim soglasjem Vlade RS kot skupščine SDH skladno z 90. členom ZSDH-1.

Javne delniške družbe morajo v letu 2022 (če tega niso storile že v letu 2021) skladno z določbo 294.a člena ZGD-1 politiko prejemkov predložiti skupščini v glasovanje za odobritev. Ostale družbe bodo politiko prejemkov organov vodenja praviloma sprejemale na ravni organov nadzora in nato z njo ali z njenimi spremembami seznanile skupščino. Oblikovanje politike prejemkov v posamezni družbi seveda ni le pristojnost organov nadzora, ampak tudi velika odgovornost in izkaz dolžne skrbnosti. Od organov nadzora se pričakuje, da k oblikovanju politike prejemkov pristopajo premišljeno, racionalno in strokovno, predvsem pa jasno argumentirano, kar se naj odraža tudi v obrazložitvah skupščinskih gradiv.

Zaradi določbe 3. odstavka 23. člena ZSDH-1, ki določa, da k »sklepom o politikah prejemkov organov vodenja, za katere glasuje SDH, mora dati predhodno soglasje vlada kot skupščina SDH«, bo SDH lahko na skupščinah javnih delniških družb (in morebiti tudi nejavnih delniških družb, ki bi se odločile za uporabo 294.a člena ZGD-1) glasoval za odobritev predloženih politik prejemkov le, če bo upravičenost posameznega predloga presodil SDH in če bo soglasje podala tudi Vlada RS kot skupščina SDH. SDH posebej izpostavlja, da je za uporabo 90. člena ZSDH-1 (torej za odstopanje posamezne družbe od omejitev iz ZPPOGD) potrebno izrecno soglasje Vlade RS kot skupščine SDH.

SDH je s sprejemom teh priporočil izkazal dolžno skrbnost ureditve področja in naredil nov korak naprej k nadgradnji dobre korporativne prakse v družbah s kapitalsko naložbo države, s čimer je dodatno potrdil svojo sistemsko vlogo krovnega upravljavca kapitalskih naložb države ter izkazal uresničevanje enega od temeljnih namenov ZSDH-1.

 

9. poglavje priporočil