Aktualno

Pojasnilo javnosti glede sodelovanja projektnih družb (angl. Special Purpose Vehicle, SPV) v prodajnih transakcijah finančnih skladov

SDH je v zadnjih dneh prejel nekatera novinarska vprašanja glede sodelovanja namenskih oz. projektnih družb (angl. SPV, Special Purpose Vehicle) v prodajnih transakcijah finančnih skladov.

 

Smisel ustanovitve namenske družbe je zlasti v omejitvi oziroma izolaciji posameznih tveganj (povezanih s transakcijo) in zagotovitvi preglednejše strukture financiranja transakcije z jasno določenimi pravicami in obveznostmi posameznih udeležencev transakcije. Namen uporabe namenske družbe je torej (1) omejiti tveganja, ki bi jih ustanovitelji nosili, če bi posel, ki ga izvaja namenska družba, izvedli sami, s čimer zagotovijo preglednost svojega poslovanja; (2) pridobiti partnerja v projektu – z namensko družbo se jasno določi, koliko kdo vloži in za koliko kdo odgovarja (za obveznosti kot poroki odgovarjajo njeni lastniki ali družbe na višjem nivoju skupine) in (3) legitimna davčna optimizacija. Vsi ti cilji so povsem utemeljeni in legitimni; tudi v luči izvedbe privatizacije. Zato je tudi običajno, da investitorji v privatizacijskih postopkih v svojih ponudbah že vnaprej navedejo, da za dejansko izvedbo investicije lahko izberejo posebno namensko družbo. V kolikor bi prepovedali njihovo uporabo, bi se navedeno posledično odrazilo tudi pri kupnini, ki bi jo bil investitor pripravljen plačati. Če bi namreč investitorju onemogočili legitimno in legalno optimiziranje davkov, bi bil pripravljen plačati manj, saj bi se mu posel kasneje ekonomsko povrnil. Takšna prepoved ima lahko za posledico zmanjšanje zanimanja tujih investitorjev za nakup kapitalskih naložb v Sloveniji.

 

Ne glede na zgoraj navedeno je potrebno dodatno poudariti, da mora biti z vidika pravil o državnih pomočeh vsak razpis za zbiranje ponudb za odkup delnic brezpogojen in ne sme selekcionirati posameznih investitorjev glede na njihovo organizacijsko strukturo ali druge lastnosti.

 

SDH z namenom zagotovitve transparentnosti, kot pogodbena stranka v prodajnih postopkih s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika pridobiva med drugim tako podatke o svojih sopogodbenicah, kot tudi njihovih morebitnih končnih oziroma dejanskih lastnikih (beneficial owners), saj je pri sklepanju pogodb za SDH pomembno, da je izvedljivost sklenjenih pogodb zagotovljena . V skladu z navedenim izvede običajne postopke preveritve svojih sopogodbenic po prodajnih pogodbah (t.i. KYC – know your client postopek), pri čemer med drugim preveri npr. tudi: kopije izpiska iz registra direktorjev za relevantne družbe, kopije njihovih ustanovitvenih dokumentov, kopije relevantnih pogodb o upravljanju, kopije relevantnih korporacijskih sklepov, in drugih dokazil o upravičenju za podpis prodajne pogodbe na strani sopogodbenice.

 

V zvezi z uporabo namenske družbe kot kupca pojasnjujemo, da mora  v primerih pridobitve kvalificiranega deleža v banki ali zavarovalnici, pridobitelj vedno pridobiti tudi dovoljenje pristojnega nadzornega organa (Banke Slovenije, Evropske centralne banke, ATVP ali AZN). V okviru izdaje dovoljenja se preverja tudi pridobitelja in osebe, ki stojijo za njim. Če obstaja kakršenkoli dvom o primernosti pridobitelja, organi takega dovoljenja ne izdajo.

 

Slovenska zakonodaja namensko družbo ureja posredno in jo upošteva kot tržno realnost. Namensko družbo tako vsebujejo Zakon o zavarovalništvu, Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje ter Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Namenske družbe pozna tudi pravo Evropske unije[1], v odločbi Komisije z dne 21. oktobra 2008, št. C(2008) 6022 je podana med drugim tudi definicija. Iz vsega navedenega torej izhaja, da ne gre za »poštne nabiralnike«, kot se je nekajkrat navajalo v javnosti, ampak za legalne in običajne družbe ter postopke transakcij nakupov podjetij.