Aktualno

Pojasnilo o štetju rokov za sklic skupščine

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in nasl.) v prvem odstavku 297. člena določa, da je treba sklic skupščine delniške družbe objaviti vsaj 30 dni pred zasedanjem skupščine. Statut lahko določi daljši najkrajši rok za objavo sklica. Za štetje roka se uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava. To pomeni, da začne sklicni rok, določen v dnevih, teči naslednji dan po objavi sklica, nato pa mora preteči najmanj celih 30 dni do zasedanja skupščine. Če je na primer sklic skupščine objavljen 1. 6. (mesec junij ima 30 dni), je lahko zasedanje skupščine najprej 2. 7..

 

Zakonski sklicni rok je pri družbah z omejeno odgovornostjo najmanj 25-dnevni, če akt o ustanovitvi ne določa drugače. Določba namreč ni prisilne narave in akt o ustanovitvi lahko določi drugačen sklicni rok. Rok začne teči naslednji dan po dnevu, ko bi zadnji družbenik po normalnem teku stvari moral prejeti po pošti poslan sklic, pri čemer tudi zakonska določba o načinu sklica ni prisilne narave.

 

Nekatere družbe imajo v svojih aktih o ustanovitvi najkrajši sklicni rok (še zmeraj) določen v mesecih, in sicer kot vsaj enomesečni rok od objave sklica do zasedanja skupščine. V skladu s pravili obligacijskega prava se roki, določeni v mesecih, štejejo drugače kot roki, določeni v dnevih. In sicer rok, določen v mesecih, se konča tistega dne, ki se po številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči. Od objave sklica skupščine do zasedanja skupščine mora v primeru »najmanj enomesečnega roka od objave sklica do zasedanja skupščine« preteči cel mesec, kar pomeni, da če je sklic skupščine objavljen npr. 1. 6., je lahko zasedanje skupščine najprej 2. 7., kar pa smiselno enako velja v mesecu z 31 dni, npr. če je sklic skupščine objavljen 1. 7., je skupščina lahko najprej 2. 8..