Vabilo na izobraževalno srečanje

POSLOVODNIM IN NADZORNIM ORGANOM DRUŽB V DELNI IN VEČINSKI LASTI RS IN SDH vsem članom organov

Izobraževanja 11. 4. 2018

5/2018 Učinkovita implementacija protikorupcijskih mehanizmov in integritete (deset proti-korupcijskih načel za podjetja v državni lasti) in upravljanje z nasprotji interesov

Datum izobraževanja: 11. april 2018, ob 13.00h do 16.00h
Lokacija: Austria Trend Hotel Ljubljana, Dunajska cesta 154, Ljubljana

Vljudno vas vabimo, da se udeležite izobraževalnega srečanja, ki bo organizirano v sredo, 11. aprila 2018, med 13. in 16. uro v dvorani Horus Austria Trend Hotel Ljubljana.

Slovenski državni holding, d. d. redno v program izobraževanj uvršča tudi teme, povezane z integriteto. Pri tem želimo v okviru naših pristojnosti prispevati tudi k ciljem Vlade RS na področju ozaveščanja za večjo integriteto in transparentno delovanje predstavnikov države v nadzornih organih državnih družb. 

Teme izobraževalnega srečanja:

  • Učinkovita implementacija protikorupcijskih mehanizmov in integritete: Deset proti- korupcijskih načel za podjetja v državni lasti (Transparency International Slovenia)
  • Upravljanje z nasprotji interesov (SDH, KPK)

I.

Učinkovita implementacija protikorupcijskih mehanizmov in integritete 
Deset proti-korupcijskih načel za podjetja v državni lasti 
Mag. Simona Habič, predsednica mednarodne organizacije Transparency International Slovenia

Podjetja, ki poslujejo z visokimi standardi integritete in transparentnosti so uspela zamejiti korupcijo. Vzpostavljeno imajo strategijo za obvladovanje korupcijskih in etičnih tveganj in učinkovite protikorupcijske politike in postopke. Ti mehanizmi krepijo ugled podjetja, zagotavljajo višjo verodostojnost v poslovnem svetu in v družbi in podpirajo zavezo do družbene odgovornosti. 
 

Podjetja v državni lasti z zagotavljanjem ključnih storitev zadovoljujejo potrebe skupnosti, stimulirajo gospodarski razvoj, privabljajo investitorje in ščitijo strateške vire. Ker upravljajo in razpolagajo z velikim obsegom javnih sredstev in virov v ranljivih sektorjih (infrastruktura, voda, oskrba z energijo, naravni viri, hrana, zdravstveno varstvo, bančne in finančne storitve) so še dodatno podvržena specifičnim korupcijskim tveganjem. Če je državni nadzor nad njihovim delovanjem oslabljen in če sta nadzor in upravljanje podjetij nestabilna, se ta tveganja še poglobijo.

Ranljiva so predvsem zaradi:

  • šibkega upravljanja in vodenja;
  • šibkega upravljanja z nasprotji interesov;
  • pomanjkanja odgovornosti v okviru transparentnega delovanja in javnega poročanja.

Transparency International je zato pripravil Deset proti-korupcijskih načel za podjetja v državni lasti in smernice za implementacijo. Ta pomagajo in usmerjajo družbe pri vzpostavljanju visokih standardov integritete in proti-korupcijskih programov. Obširne smernice poglobljeno prikažejo načine, kako oblikovati politike in procese za boj proti korupciji in kako upravljati s tveganji. Temeljijo na načelih priporočil OECD vladam glede korporativnega upravljanja in protikorupcijskih praks in na smernicah Poslovna načela za  preprečevanje podkupovanja Transparency International. 
 
Predstavili bomo 10 proti-korupcijskih načel za podjetja v državni lasti: 
 
1.    kako zagotoviti visoko stopnjo integritete in etiko v družbi v državni lasti?
2.    kdaj je izvajanje proti-korupcijskega programa učinkovito?
3.    kako doseči odgovornost skozi transparentnost in javno poročanje? 
4.    kako izvesti integracijo proti-korupcijskega programa v organizacijsko strukturo?
5.    zakaj je potrebna temeljita ocena korupcijskih tveganj in kako se je lotimo?
6.    kako oblikovati politike in procese za upravljanje s korupcijskimi tveganji in izvajati program integritete, da ne bo zgolj mrtva črka na papirju? 
7.    kako vzpostaviti proti-korupcijske standarde v poslovanju z zunanjimi deležniki? 
8.    kako ozaveščati o integriteti in usposabljati o uporabi proti-korupcijskih mehanizmov?
9.    zakaj sta ključna svetovanje in podpora prijaviteljem korupcije?
10.     pomen sistematičnih, rednih pregledov, ocen in izboljšav izvedbe proti-korupcijskega programa.

II.

Upravljanje z nasprotji interesov
Mag. Miha Kerin, višji svetovalec, Slovenski državni holding, d. d.
Katja Mihelič Sušnik, vodja službe za nadzor in preiskave, Komisija za preprečevanje korupcije 

Nasprotje interesov in upravljanje z njim je v zadnjem času zelo aktualna tema na področju korporativnega upravljanja. Vse več predpisov in priporočil dobre prakse se ukvarja s problemom nasprotja interesov, zato je pomembno, da njihovi naslovljenci dobro poznajo situacije, ki pomenijo nasprotje interesov, in v takih situacijah ustrezno ravnajo.

V prispevku se bomo osredinili na nasprotje interesov pri nosilcih funkcije vodenja in nadzora v gospodarskih družbah s kapitalsko naložbo države in spoznali glavne pravne vire, ki urejajo nasprotje interesov na tem področju. To so Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Zakon o Slovenskem državnem holdingu ter Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države.

V prispevku bomo pojasnili, kdaj gre za nasprotje interesov, kdaj gre za potencialno nasprotje interesov in kdaj gre za odvisnega člana organa nadzora. Pojasnili bomo, kaj pomeni dolžnost izogibanja nasprotju interesov, ki je osrednja zakonska dolžnost. Nadalje bomo pojasnili, da se v praksi ni možno izogniti prav vsakemu nasprotju interesov, zato je bolj pomembno, da ustrezno ravnamo, če do nasprotja interesov dejansko pride, tako da se nasprotje interesov razkrije ter se oseba izloči iz razprave in glasovanja o zadevi. Tudi potencialnemu nasprotju interesov se ni mogoče vedno izogniti. Pomembno je, da smo na njegov nastanek pozorni, in da ustrezno ravnamo, če nastane relevantno potencialno nasprotje interesov. Posebej bo opozorjeno na to, da je teorija relevance osrednji element institutov nasprotja interesov, potencialnega nasprotja interesov in odvisnosti. 

Cilj institutov nasprotja interesov, potencialnega nasprotja interesov in neodvisnosti je varovati dobro (interes) družbe, v skladu s katerim je član organa vodenja in nadzora dolžan ravnati, pa tudi varstvo zaupanja v funkcije vodenja in nadzora. 

S strani vodje službe za nadzor in preiskave KPK bodo predstavljene prakse in zaznave KPK na področju kršitev glede nasprotja interesov.

Način izvedbe: klasična predavanja s primeri iz prakse

Izobraževanje priporočamo:  

  • Članom nadzornih svetov
  • Članom uprav
  • Vodstvenim kadrom in ključnim zaposlenim (pooblaščencem za skladnost in integriteto in ostalim vodstvenim delavcem s področja etike in integritete)

Izobraževalno srečanje je brezplačno in poteka v organizaciji Slovenskega državnega holdinga.

Pričakujemo, da se boste navedenega srečanja zaradi pomembnosti vsebin udeležili v čim večjem številu. Vprašanja glede navedenih tem nam lahko pošljete tudi vnaprej, in sicer na e-pošto pr@sdh.si 
 

PREDSTAVITEV PREDAVATELJEV

Mag. Simona Habič je predsednica mednarodne organizacije Transparency International Slovenia, v okviru katere deluje Forum poslovne integritete in transparentnosti. 

Transparency International Slovenia (TI Slovenia) je del mednarodne organizacije Transparency International, ki v mrežo povezuje institucije, ki vzpostavljajo mehanizme integritete in protikorupcijske programe v zasebnem in javnem sektorju ter z izvedbo raziskav in aktivnosti podpirajo spremembe politik in vladavine prava.  

Kot strokovnjakinja na področju boja zoper korupcijo, integritete in transparentnosti je stalna poročevalka za Evropsko komisijo in članica mednarodne mreže za pripravo evropskega poročila o korupciji (2014) in poročila za Evropski semester (2018), v katerih sta integriteta v podjetjih v državni lasti in javno naročanje izpostavljeni kot problematični področji. Trenutno izvaja analizo, oceno in pregled mehanizmov in ukrepov za zaznavo in preprečevanje goljufij in prevar ter korupcije pri upravljanju s sredstvi EU v Sloveniji. Je avtorica in so-avtorica številnih raziskav in analiz o celovitosti, preglednosti, integriteti in proti-korupcijskih mehanizmih v javnem in zasebnem sektorju, med drugim Nacionalnega sistema integritete- analiza in ocena in Organizacijske integritete v ameriških in slovenskih podjetjih. Je avtorica smernic za upravljanje s korupcijskimi tveganji pri izvrševanju kazenskih sankcij, razvila je ToT (trening trenerjev) na področju upravljanja s korupcijskimi tveganji. Redno izvaja usposabljanja in programe za višjo integriteto in transparentnost v javnih institucijah, v zasebnem in nevladnem sektorju v Sloveniji in tujini (Svet Evrope, Evropska komisija, EIPA LUX, IACC, članice EU, Upravna Akademija Ministrstva za javno upravo ipd). 

Mag. Miha Kerin je magister znanosti s področja gospodarskega prava ter univerzitetni diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Zaposlen je kot višji svetovalec na Slovenskem državnem holdingu, d. d., ter je tudi predsednik upravnega odbora družbe Varnost sistemi, d. o. o., ter član nadzornega sveta družbe Elektro Celje, d. d., v kateri je tudi predsednik revizijske komisije. Svojo poklicno pot je začel v državni upravi, kjer je bil v letih od 2004 do 2011 zaposlen na Ministrstvu za pravosodje in organu v sestavi Ministrstva za finance, kjer se je ukvarjal z upravno-pravnim področjem ter področjem zasebnega prava. Od leta 2011 dalje je svojo kariero nadaljeval na Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije in nato v Slovenski odškodninski družbi ter na Slovenskem državnem holdingu. Ves ta čas se ukvarja s področjem gospodarskega prava in korporativnega upravljanja, vključen pa je bil tudi v številne projekte družbe. Je soustvarjalec Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Priporočil in pričakovanj SDH ter Politike upravljanja SDH. Je avtor nekaj objavljenih strokovnih člankov, med drugim članka z naslovom: Neodvisnost, potencialno nasprotje interesov in nasprotje interesov pri članih nadzornega sveta, Podjetje in delo – 2017, št. 3-4.

Katja Mihelič Sušnik, univ. dipl. ekon. je leta 2004 diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter se po študiju zaposlila v podjetju Merkur d. d., kjer je opravljala delo na področju tržnih raziskav in nabave. Leta 2009 se je zaposlila v Novi KBM d. d., kjer je o bančnih storitvah svetovala pravnim osebam, nato pa se je leta 2011 zaposlila na Komisiji za preprečevanje korupcije, kjer je šest let aktivno izvajala delo na področju preiskav sumov korupcije v bankah ter družbah s kapitalsko naložbo države. Je soavtorica Ocene stanja v slovenskem bančnem sistemu z vidika sistemske korupcije ter mnenja in priporočil KPK o sistemskih korupcijskih tveganjih DUTB d. d. Delovala je tudi na področju preventivnih ukrepov Komisije za preprečevanje korupcije, predvsem na področju korupcijskih tveganj v povezavi s postopki upravljanja državnih naložb ter postopki kadrovanja v družbah s kapitalsko naložbo države.  Od maja 2017 vodi Službo za nadzor in preiskave, organizacijsko enoto komisije, ki izvaja nadzor in preiskuje primere sumov korupcije in drugih kršitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. 

Gradivo uporabljeno na tem izobraževalnem srečanju:

Nazaj na vsa izobraževanja