Predstavitev 20 največjih družb portfelja RS oziroma SDH

Opombe: kriterij izbora je knjigovodska vrednost deležev RS in SDH na dan 31. 12. 2020. Podatki se nanašajo na skupine družb, predstavitve družb pa so iz Letnega poročila o upravljanju kapitalskih naložb RS in SDH za leto 2020. Vsi podatki se posodabljajo enkrat letno, in sicer oktobra ob izdaji letnega poročila.



Osnovni podatki o dejavnosti

Luka Koper je sodobno, večnamensko mednarodno pristanišče, ki sodi med najpomembnejše pristaniške in logistične sisteme na severnem Jadranu. Osnovna dejavnost pristanišča je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, Luka Koper pa se ukvarja tudi z vrsto dopolnilnih storitev, kar skupaj zagotavlja celovito logistično storitev. Leta 2008 je Luka Koper za obdobje 35 let z državo sklenila koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja je v Luki Koper namenjenih dvanajst specializiranih terminalov. To so kontejnerski terminal, terminal za avtomobile in RO-RO terminal ter terminali za generalne tovore, za les, za hlajene tovore, za živino, za tekoče tovore, za sipke tovore, za glinico, za premog in železovo rudo ter terminal silos in potniški terminal. V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča, in sicer odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., Luka Koper Pristan, d. o. o., Logis-Nova, d. o. o., Adria Investicije, d. o. o., in TOC, d. o. o., ter pridružene družbe Adria Transport, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adriafin, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o. Pristanišče je mejna vstopna točka za Evropsko unijo in ima status proste cone tipa I. Od leta 2013 je koprsko pristanišče umeščeno v mediteranski in baltsko-jadranski evropski TEN-T koridor, kar povečuje strateški pomen transportne poti skozi Koper.


Luka Koper ima že več let zapored status največjega kontejnerskega terminala na Jadranu in se uvršča med največja tri pristanišča za pretovor avtomobilov v Sredozemlju. Z vidika transportnih poti je Luka Koper največje pristanišče za sosednjo Avstrijo in zelo pomemben partner za Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko in Nemčijo.

LUKA KOPER, D. D.

Vojkovo nabrežje 38, 6000 Koper - Capodistria
Število zaposlenih: 1.698
Lastniški delež RS: 51,00 %
Lastniški delež SDH: 11,13 %


Lastniška struktura (Top 5) na dan 30. 6. 2021

Lastnik Delež las. (%)
REPUBLIKA SLOVENIJA 51,00
SDH, d. d. 11,13
KAPITALSKA DRUŽBA, d. d. 4,98
MESTNA OBČINA KOPER 3,14
CITIBANK N.A. – FIDUCIARNI RAČUN 2,77

 

 

Komentar poslovanja v letu 2020

Skupina Luka Koper je v letu 2020 ustvarila 209,9 mio EUR čistih prihodkov od prodaje, kar je bilo za 8 % oz. 18,8 mio EUR manj kot v letu 2019. Upad je predvsem posledica epidemije covida-19, ki je povzročila zmanjšanje gospodarske aktivnosti tako v Sloveniji kot tudi v vseh zalednih državah, ki sodelujejo z Luko Koper. Padec čistih prihodkov od prodaje je bil delno ublažen s 107-odstotnim porastom drugih prihodkov, ki so znašali 10,2 mio EUR. Med njimi lahko izpostavimo prihodke v višini 3,9 mio EUR iz naslova odprave rezervacij in 2,2 mio EUR iz naslova državnih pomoči zaradi epidemije covida-19. Nižji prihodki so bili glavni razlog za padec EBITDA in EBIT ter čistega dobička, dodatno pa je k temu prispevalo še dejstvo, da padcu prihodkov ni v enaki meri sledil padec stroškov. Dosežen EBITDA v višini 61,8 mio EUR je bil za 15 % nižji kot v letu 2019, EBITDA marža pa je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadla za dobre 3 odstotne točke, na 28,1 %. Čisti poslovni izid je v letu 2020 dosegel 32 mio EUR, kar je za 21 % oz. za 8,4 mio EUR manj kot v letu 2019. ROE, ki se je v letu 2020 zaradi padca dobička znižal na 7,44 %, je nižji od pričakovanj po LNU za 2,56 odstotne točke.

 

Družba je v letu 2020 nadaljevala obsežno izvajanje naložb v povečevanje pristaniških zmogljivosti. Za naložbe v nepremičnine, naprave in opremo je bilo namenjenih 68,1 mio EUR, kar je za 74 % oz. 28,9 mio EUR več kot v letu 2019. Kljub temu je vrednost naložb za 19,5 mio EUR zaostala za načrti družbe. Zaradi epidemije je namreč prišlo do zamikov pri nabavi prekladalne opreme in same izvedbe nekaterih investicij. Med večjimi naložbami v letu 2020 lahko izpostavimo pričetek gradnje podaljška južnega dela I. pomola, izgradnjo novega RO-RO priveza ter dodatnih tirov v zaledju tretjega bazena za potrebe avtomobilskega terminala, nadaljevanje gradnje nove garažne hiše in zaključevanje del na novem, že tretjem kamionskem vhodu, z namenom izboljšanja pretočnosti v pristanišču. Kljub povečanim investicijam družba izkazuje zelo dobro finančno sliko, saj kazalnik neto finančni dolg na EBITDA znaša le 0,34.

 

Ladijski pretovor je v letu 2020 dosegel 19,5 mio ton, kar je za 14 % manj glede na leto prej. Odstopanje od LNU znaša kar 6 mio ton, kar je posledica dejstva, da je leto 2020 namesto pričakovane rasti prineslo nepričakovan upad pretovora zaradi epidemije covida-19. Spodbudno je dejstvo, da je bil upad tovora pri strateško najpomembnejših blagovnih segmentih, kot sta pretovor kontejnerjev (–2 %) in pretovor avtomobilov (–10 %), relativno majhen, predvsem pa precej manjši kot v nekaterih drugih pristaniščih. Pri preostalih blagovnih skupinah je padec presegel 20 %, in sicer pri generalnih tovorih –26 %, pri sipkih in razsutih tovorih –25 % ter pri tekočih tovorih –23 %.

 

Pretovor kontejnerjev je v letu 2020 dosegel 945 tisoč TEU, kar je bilo za 1,5 % manj kot v letu 2019. Zaostajanje za ciljem iz LNU je znašalo 155 tisoč TEU. V primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi pristanišči upad ni bil velik (Benetke –11 %, Hamburg –8 %, Rotterdam –3 %, Trst 0 %, Antwerpen +1 %), izjema je bila le Luka Reka, kjer se je pretovor kontejnerjev povečal za 12 %, a je bila rast dosežena na bistveno nižji osnovi, saj je njihov pretovor znašal le slabo tretjino pretovora Luke Koper. Pretovor avtomobilov je v letu 2020 dosegel 617 tisoč vozil, kar predstavlja 12,6-odstotni letni padec, ki pa je bistveno nižji od padca pretovora avtomobilov ostalih evropskih pristanišč (Barcelona –38 %, Zeebrugge –26 %, Antwerpen –26 %, Valencia –26 %). Zaradi tega se je Luka Koper povzpela na prvo mesto med pristanišči v Sredozemlju in na peto mesto med največjimi pristanišči v Evropi za pretovor avtomobilov.   

 

Na dan 31. decembra 2020 je bilo v Skupini Luka Koper 1698 zaposlenih, kar je pet manj kot v letu 2019 in za 107 manj od načrta, po katerem naj bi število zaposlenih v letu 2020 naraslo na 1805. Zaradi novega modela izvajanja pristaniških storitev je v primerjavi z letom 2018 število zaposlenih višje za 456 oseb.



Osnovni finančni kazalniki

  2020 2019 2018
ROE PRED DAVKI 8,42 11,76 19,34
ROA PRED DAVKI 6,02 8,17 12,99
EBITDA MARŽA 28,06 31,28 40,72
EBIT MARŽA 15,21 19,39 28,65
NETO DOLG/EBITDA 0,34 0,27 0,12
FINANČNI VZVOD 1,38 1,43 1,45


Osnovni podatki iz izkaza finančnega položaja

  2020 2019 2018
KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE 72.909 79.850 79.802
DENARNA SREDSTVA 61.021.421 73.030.320 79.583.293
SKUPAJ SREDSTVA 607.399.743 597.410.414 572.242.060
KAPITAL 441.660.686 419.089.356 393.878.805
DOLGOROČNE OBVEZNOSTI 71.620.602 82.934.760 78.812.027
KRATKOROČNE OBVEZNOSTI 50.638.269 47.605.935 49.608.638


Osnovni podatki iz izkaza uspeha                                                

  2020 2019 2018
ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE 209.920.232 228.677.538 226.305.538
KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA 220.258.525 233.680.015 243.316.331
ODPISI VREDNOSTI 28.302.384 27.778.543 29.367.175
ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA 32.029.565 40.425.162 59.760.203


Merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložno države             

EKONOMSKA MERILA REALIZACIJA 2020 LNU 2020
ROE (v %) 7,44 10,00
EBITDA marža (v %) 28,06 30,00
CAPEX v čistih prihodkih od prodaje (v %) 32,43 26,00
Neto finančni dolg/EBITDA 0,34 0,60
Finančni vzvod 1,38 1,60
Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) 82.627,67 90.000,00

 

STRATEŠKA MERILA  REALIZACIJA 2020 LNU 2020
Naložbe v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena sredstva (v EUR) 68.071.021 65.000.000
Ladijski pretovor (v tonah) 19.523.133 25.500.000
Ladijski pretovor vozil (št. vozil) 617.157 800.000
Ladijski pretovor zabojnikov (v TEU) 945.051 1.100.000

Glavni cilji skupine in poslovne usmeritve v prihodnje

Srednjeročni načrti Luke Koper so ambiciozni in osredotočeni na razvoj osnovne dejavnosti. V naslednjih letih bodo investicije usmerjene v povečanje kapacitet pristanišča, zanje pa bo družba do leta 2025 predvidoma namenila 577 mio EUR. S povečevanjem števila priveznih mest, skladiščnih površin ter cestne in železniške infrastrukture v pristanišču in s projekti na področju digitalne transformacije želi družba pričakati končanje železniškega drugega tira Koper–Divača dobro pripravljena. Možnost še večjega prevoza pretovorjenega blaga po železnici bo pomembna konkurenčna prednost, hkrati pa bo tovrstna oblika transporta pripomogla k čistejšemu okolju. Družba si bo z odločnim komercialnim pristopom skušala zagotoviti povečevanje količin pretovora in s tem ohranjati primat med pristanišči v severnem Jadranu in Sredozemlju. V skladu s strateškim načrtom namerava družba do konca leta 2025 povečati pretovor blaga na 27,3 mio ton, pretovoriti 1,23 mio TEU kontejnerjev in 886 tisoč avtomobilov.

 

Družba pri svojem poslovanju upošteva naslednja referenčna kodeksa:

Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države

DA

Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb

DA

Opomba: Odstopanja od spoštovanja zgoraj navedenih kodeksov so navedena oziroma pojasnjena v Letnem poročilu družbe za leto 2020 (strani 48–49).

Predstavitev 20 največjih družb v RS