Predstavitev 20 največjih družb portfelja RS oziroma SDH

Lastniška struktura (Top 5) na dan 30.6.2018

Poslovanje skupine v letu 2017

Poslovanje Skupine Luka Koper v letu 2017 je bilo uspešno. Ladijski pretovor se je glede na leto 2016 povečal za 6 %, na 23 milijonov ton blaga. Največ blaga po mesecih v letu 2017 je bilo pretovorjenega v maju, in sicer 2,3 milijona ton. Pretovor kontejnerjev je v letu 2017 znašal 912 tisoč TEU in je za 8 % presegel količine iz leta 2016. V juliju 2017 je bil dosežen najvišji mesečni pretovor TEU v zgodovini pristanišča, in sicer v višini 80,8 tisoč TEU. Luka Koper ohranja status največjega kontejnerskega terminala v Jadranu. Koper je prvo pristanišče za prekomorsko blagovno menjavo Avstrije s svetom, na Madžarskem in Slovaškem pa Luka Koper dosega največji tržni delež na področju kontejnerjev. Pretovor avtomobilov je v letu 2017 znašal 741 tisoč avtomobilov in je bil za 1 % manjši kot leta 2016.

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper so dosegli novo rekordno višino 211 mio EUR in so bili od doseženih v letu 2016 večji za 6 %. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je v letu 2017 znašal 36,6 mio EUR (+ 26 %), EBITDA je znašal 65,1 mio EUR (– 14 %). Poslovni odhodki Skupine Luka Koper so v letu 2017 znašali 179,2 mio EUR, kar je za 16 % oziroma za 24,4 mio EUR več kot v letu 2016. V okviru poslovnih odhodkov so se v primerjavi z letom 2016 povečale vse vrste stroškov. Na rezultat poslovanja so imele v okviru drugih poslovnih odhodkov znaten vpliv dodatno oblikovane rezervacije za obveznosti iz naslova pravnih obvez v višini 15,7 mio EUR. Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je tako v letu 2017 znašal 35 mio EUR, kar je za 21 % oziroma za 9,4 mio EUR manj kot v letu 2016.

Čista dobičkonosnost kapitala (ROE) je v letu 2017 znašala 10,3 %, kar je za 26 % oziroma za 3,7 odstotne točke manj kot v letu 2016.

Skupina Luka Koper je v letu 2017 za naložbe namenila 37,3 mio EUR. Te so zaostajale za načrtom iz LNU predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja soglasij in dovoljenj. Večji del od 37,3 mio EUR investicij celotne skupine je bil vložen v kontejnerski terminal, nabavljena so bila nova dvigala, in sicer dve za pretovor kontejnerjev na ladjah s kapaciteto do 20.000 TEU in tri RMG za delo na vlakih. S tem je bila bistveno povečana zmogljivost na ladijski in železniški strani, kar daje terminalu dodatne možnosti za dolgoročno povečevanje pretovora. Investicijski ciklus se bo nadaljeval tudi v letu 2018 ter zaključil predvidoma v letu 2020. Poleg kontejnerskega terminala pa je treba omeniti tudi novo večnamensko skladišče, ki je prvo zaprto skladišče, zgrajeno v zadnjih desetih letih.

Osnovni finančni kazalniki

Osnovni podatki iz izkaza finančnega položaja

Osnovni podatki iz izkaza uspeha                                                

Merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložno države             

Izpolnjevanje Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga

Družba Luka Koper, d. d., pri upravljanju spoštuje določila zanjo veljavnih kodeksov, večja odstopanja pa so navedena oz. pojasnjena v nadaljevanju:

• Plačila predsednikom komisij nadzornega sveta do 29. 12. 2017 niso bila usklajena s Kodeksom korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države od maja 2017, saj so predsedniki komisij nadzornega sveta prejemali doplačilo za opravljanje funkcije v višini 50 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana komisije nadzornega sveta namesto 37,5 % osnovnega plačila za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.9.1).

• Družba ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol, ki pa še ne omogoča celovitega upravljanja tveganj. Zato ga zaradi zagotavljanja učinkovitosti sistema notranjih kontrol in kakovostnega upravljanja tveganj stalno izboljšuje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 9.2, in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 26).

• Politika upravljanja družbe ni bila posodobljena od decembra 2016, posodobitev se načrtuje v letu 2018 (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 3.2, in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 2).

• Politika raznolikosti, ki jo predvideva prenovljen Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (veljaven od maja 2017), v letu 2017 še ni bila vzpostavljena. Njeno sprejetje se predvideva v letu 2018 (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 3.6, in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 4).

• Družba nima razvitega formalnega plana nasledstva za člane poslovodstva, a ga namerava pripraviti v prihodnje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.1, in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 20.1).

• Nadzorni svet ni izvedel samoocenitve za leto 2017. Samoocenitev po vprašalniku za samoocenitev revizijske komisije, kot ga je predlagalo Združenje nadzornikov Slovenije, je za leto 2017 izvedla le revizijska komisija nadzornega sveta in sprejela akcijski načrt izboljšanja kvalitete svojega dela (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.12, in od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb, točka 14).

• Članom nadzornega sveta se obračuna boniteta za zavarovanje odgovornosti organov družbe in vodstvenih delavcev, kar predstavlja edino boniteto (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.9.3).

• Predsednik nadzornega sveta je hkrati predsednik kadrovske komisije (delno odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 6.15.1).

• V primeru zamikov pri uresničevanju priporočil notranje revizije se navedejo in pojasnijo razlogi zanje (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 9.2.7).

• V letu 2016 vzpostavljeni funkciji pooblaščenca za korporativno integriteto v družbi še ni bila zagotovljena organizacijska neodvisnost. Družba namerava v letu 2018 omenjeno funkcijo urediti kot samostojno in neodvisno (odstopanje od Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, točka 10.2).

• Zaradi menjave vodstva družbe poslovni načrt za leto 2018 ni bil sprejet do konca leta 2017. Sicer pa družba posreduje SDH podatke, ki so javno objavljeni, skladno z načelom enakomerne obveščenosti vseh delničarjev (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točki 1.1 in 1.6).

• Družba sestavlja kvartalna, polletna in letna periodična poročila o poslovanju, ki jih mora potrditi nadzorni svet. Nato se periodično poročilo objavi na SEO-netu, in ko je objava javna (načelo enakomerne obveščenosti vseh delničarjev), se to poročilo posreduje SDH na zahtevanem obrazcu, pri čemer se posredujejo le javno objavljeni podatki (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točki 2.1 in 2.5, skladno z dogovorom med družbo Luka Koper, d. d., in SDH).

• Družba praviloma ne sklepa pavšalnih pogodb. Izjema so primeri, v katerih je zaradi narave izvajanja storitev tak način sodelovanja bolj ekonomičen (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 3.7).

• Družba Luka Koper, d. d., je v letu 2017 glede na ocenjene dobre rezultate poslovanja v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo izplačala 13. plačo v višini 100 % povprečne mesečne plače zaposlenega (odstopanje od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 4.3.2).

• Podjetniška kolektivna pogodba družbe ni javno objavljena, ker z objavo ne soglašata sindikata, ki sta pogodbeni stranki (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holdinga, točka 4.5).

• Družba je model odličnosti EFQM, Evropske fundacije za upravljanje kakovosti, prvič uporabila v letu 1998 in uporabo modela nadgrajevala ter redno izvajala postopke samoocenjevanja vsaki dve leti do leta 2009. Po daljšem času neuporabe modela odličnosti, po spremembah v družbi in spremembah v samem modelu se je ocenilo, da je družba v vmesnem obdobju naredila pomembne razvojne korake in lahko ponovno celovito oceni raven svoje odličnosti. Zato je v novembru 2017 pripravila projekt Samoocenitev po modelu odličnosti, s katerim si je zastavila cilje: izvesti samoocenitev, izdelati samoocenitveno poročilo s priložnostmi za izboljšanje in izdelati predlog ukrepov za izboljšanje za bistvene zadeve, ki ga bo zaključila v letu 2018 (odstopanja od Priporočil in pričakovanj Slovenskega državnega holding, točka 5.1).

Vir: Luka Koper, d. d. – Letno poročilo 2017.