Osnovni podatki o dejavnosti
Luka Koper je sodobno, večnamensko mednarodno pristanišče, ki sodi med najpomembnejše pristaniške in logistične sisteme na severnem Jadranu. Njena osnovna dejavnost je pretovor in skladiščenje vseh vrst blaga, ukvarja pa se tudi z vrsto dopolnilnih storitev, kar skupaj zagotavlja celovito logistično storitev. Leta 2008 je Luka Koper z državo za obdobje 35 let sklenila koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Za izvajanje osnovne pristaniške dejavnosti pretovora in skladiščenja je v Luki Koper namenjenih dvanajst specializiranih terminalov. To so kontejnerski terminal, terminal za avtomobile in RO-RO terminal ter terminali za generalne tovore, za les, za hlajene tovore, za živino, za tekoče tovore, za razsute tovore, za sipke tovore, za glinico ter terminal silos in potniški terminal. V Skupini Luka Koper so povezane družbe, ki z različnimi storitvami zaokrožajo celovito ponudbo pristanišča, in sicer odvisne družbe Luka Koper INPO, d. o. o., Adria Terminali, d. o. o., Luka Koper Pristan, d. o. o., Logis-Nova, d. o. o., Adria Investicije, d. o. o., in TOC, d. o. o., ter pridružene družbe Adria Transport, d. o. o., Adria-Tow, d. o. o., Adriafin, d. o. o., in Avtoservis, d. o. o. Pristanišče je mejna vstopna točka za Evropsko unijo in ima status proste cone tipa I. Od leta 2013 je koprsko pristanišče umeščeno v mediteranski in baltsko-jadranski evropski TEN-T koridor, kar povečuje strateški pomen transportne poti skozi Koper.
Luka Koper ima že sedmo let zapored status največjega kontejnerskega terminala na Jadranu in se uvršča med največja tri pristanišča za pretovor avtomobilov v Sredozemlju. Z vidika transportnih poti je največje pristanišče za sosednjo Avstrijo in zelo pomemben partner za Madžarsko, Slovaško, Češko, Poljsko in Nemčijo
Luka Koper ima status največjega kontejnerskega terminala na Jadranu in se uvršča med največja tri pristanišča za pretovor avtomobilov v Sredozemlju. Povečuje se tržni delež Luke Koper na domačem trgu, predvsem pa na zalednih trgih Avstrije, Madžarske, Slovaške, Češke, Italije, Poljske, Nemčije, zahodne Romunije in Srbije. Prepoznavnost pristanišča pa se krepi tudi na čezmorskih trgih Sredozemlja (Izrael, Egipt) ter trgih Bližnjega in Daljnega vzhoda.
LUKA KOPER, D. D.
| Število zaposlenih: 1.703 |
| Lastniški delež RS: 51,00 % |
| Lastniški delež SDH: 11,13 % |
Lastniška struktura (Top 5) na dan 30. 6. 2020
| Lastnik | Delež las. (%) |
|---|---|
| REPUBLIKA SLOVENIJA | 51,00 |
| SDH, d. d. | 11,13 |
| KAPITALSKA DRUŽBA, d. d. | 4,98 |
| MESTNA OBČINA KOPER | 3,14 |
| CITIBANK N.A. – FIDUCIARNI RAČUN | 2,75 |
Poslovanje skupine v letu 2019
Luka Koper je, glede na poslovni načrt, v letu 2019 poslovala uspešno. Doseženi ROE je celo nekoliko nad načrtom, enako EBITDA marža (za 6 %). Drugo polovico leta 2019 je sicer zaznamovalo ohlajanje svetovnega gospodarstva, kar je bilo opazno predvsem v avtomobilski proizvodnji, industriji elektronike in v proizvodnji železovih izdelkov in se je odrazilo na zmanjšanem pretovoru surovin, polizdelkov, komponent in končnih izdelkov. Posledično so bili čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper v letu 2019 nižji od načrtovanih, še vedno pa nekoliko višji kot v letu 2018. Na odhodkovni strani pa so bili realizirani znatno višji stroški dela, ki so bili v letu 2019 glede na leto 2018 višji za 14,4 mio EUR. Razlog za povišanje je 488 novih zaposlitev, od tega 286 v okviru akcijskega načrta implementacije strategije izvajanja pristaniških storitev. Leto 2019 je bilo prelomno z vidika dokončne vzpostavitve novega poslovnega modela sodelovanja z izvajalci pristaniških storitev, kar predstavlja spremembo več kot 20-letne prakse na tem področju. Na odhodkovno stran izkaza poslovnega izida pa je imela velik vpliv tudi v marcu 2019 uvedena taksa na pretovor (namenjena financiranju drugega tira), realizirana v višini 4,8 mio EUR. Doseženi EBIT je v primerjavi s predhodnim letom nižji za 35 % tudi zaradi v letu 2018 prejete odškodnine za mostno dvigalo v višini 9,3 mio EUR.
Pričakovanja LNU so bila glede na dejstva, znana SDH ob planiranju, realna, a se je med letom izkazalo, da so preambiciozna.
Odstop od izpolnjevanja ekonomskih meril LNU pojasnjujejo dejstva, navedena zgoraj. Ekonomska merila za leto 2019 so bila namreč v LNU postavljena upoštevaje predvideno konstantno rast prihodkov družbe in znana dejstva, za katera se je v času priprave LNU vedelo, da bodo imela vpliv na odhodkovno stran izkaza poslovnega izida.
Realizacija strateških meril LNU je rezultat ohlajanja svetovnega gospodarstva, kar se je odrazilo na zmanjšanem pretovoru. Izpostavljamo pa realizacijo naložb v nepremičnine, naprave in opremo, naložbene nepremičnine in neopredmetena osnovna sredstva, za kar je skupina namenila 40 mio EUR, kar je za 28,3 mio EUR več kot v letu 2018. Naložbe so bile predvsem namenjene prekladalni opremi, gradnji novega veza in novemu serminskemu vhodu v pristanišče, ki je bil odprt v maju 2019 in deluje predvsem kot vstopna točka za drugi pomol, s čimer je izboljšana interna logistika, mestne vpadnice pa so delno razbremenjene kamionskega prometa. Izdatki za naložbe so bili v letu 2019 še vedno nižji od načrtovanih, predvsem zaradi daljših postopkov oddaje javnih naročil od predvidenih, kar pojasnjuje tudi nižjo realizacijo CAPEX v čistih prihodkih od prodaje od pričakovanja v LNU.
Osnovni finančni kazalniki
| 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|
| ROE PRED DAVKI | 11,76 | 19,34 | 11,12 |
| ROA PRED DAVKI | 8,17 | 12,99 | 7,39 |
| EBITDA MARŽA | 31,28 | 40,72 | 30,16 |
| EBIT MARŽA | 19,39 | 28,65 | 16,98 |
| NETO DOLG/EBITDA | 0,27 | 0,12 | 1,30 |
| FINANČNI VZVOD | 1,43 | 1,45 | 1,53 |
Osnovni podatki iz izkaza finančnega položaja
| 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|
| KRATKOROČNE FINANČNE NALOŽBE | 79.850 | 79.802 | 79.541 |
| DENARNA SREDSTVA | 73.030.320 | 79.583.293 | 32.374.215 |
| SKUPAJ SREDSTVA | 597.410.414 | 572.242.060 | 536.478.688 |
| KAPITAL | 419.089.356 | 393.878.805 | 350.437.387 |
| DOLGOROČNE OBVEZNOSTI | 82.934.760 | 78.812.027 | 101.727.517 |
| KRATKOROČNE OBVEZNOSTI | 47.605.935 | 49.608.638 | 43.340.558 |
Osnovni podatki iz izkaza uspeha
| 2019 | 2018 | 2017 | |
|---|---|---|---|
| ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE | 228.677.538 | 226.305.538 | 211.438.377 |
| KOSMATI DONOS IZ POSLOVANJA | 233.680.015 | 243.316.331 | 215.818.605 |
| ODPISI VREDNOSTI | 27.778.543 | 29.367.175 | 28.447.776 |
| ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA | 40.425.162 | 59.760.203 | 34.982.789 |
Merila za merjenje uspešnosti družb s kapitalsko naložno države
| EKONOMSKA MERILA | REALIZACIJA 2019 | LNU 2019 |
|---|---|---|
| ROE (v %) | 9,95 | 12 |
| EBITDA marža (v %) | 31,28 | 43,5 |
| CAPEX v čistih prihodkih od prodaje (v %) | 17,51 | 23 |
| Finančni vzvod | 1,43 | 1,6 |
| Dodana vrednost na zaposlenega (v EUR) | 88.185 | 125.000 |
| STRATEŠKA MERILA | REALIZACIJA 2019 | LNU 2019 |
|---|---|---|
| Razvoj pristaniške infrastrukture (v EUR) | 40.037.457 | 55.000.000 |
| Ladijski pretovor (v tonah) | 22.792.646 | 24.500.000 |
| Ladijski pretovor vozil (št. vozil) | 705.993 | 860.000 |
| Ladijski pretovor zabojnikov (v TEU) | 959.354 | 1.050.000 |
Glavni cilji skupine in poslovne usmeritve v prihodnje
V letu 2019 je družba sprejela Strateški poslovni načrt 2020–2025, v katerem so poleg ciljev družbe in usmeritev evidentirani tudi strateški projekti. Projekti obsegajo širitve na obeh strateških blagovnih skupinah in digitalizacijo ključnih procesov, predvsem v povezovanju celotne logistične verige, in povečevanje pretočnosti pristanišča. S povečevanjem števila priveznih mest, skladiščnih površin ter cestne in železniške infrastrukture v pristanišču ter z digitalno transformacijo bo družba pričakala prenovljeno dvotirno progo pripravljena. V strateškem poslovnem načrtu je družba predvidela tudi razvoj pristanišča do leta 2030, ko bo v Luki Koper sodoben kontejnerski terminal s kapaciteto več kot 2 milijona kontejnerskih enot (TEU).
Trend ohlajanja svetovnega gospodarstva se je nadaljeval tudi v prvem kvartalu leta 2020. Dodatni padec prometa pa je tudi posledica epidemije COVID-19. Skladno s strateškim poslovnim načrtom je družba že v začetku leta 2020 ključni razvojni poudarek namenila hitrejšemu izvajanju prednostnih infrastrukturnih projektov in možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev zanje. Izzivi se pojavljajo še pri novih tehnologijah, odlaganju ali predelavi sedimentov za povečanje in ohranjanje pristaniških globin, okoljskih, energetskih in varnostnih temah, kadrovskih tematikah in informacijskih poglavjih ter tudi pri novostih na tržnem področju.
Družba pri svojem poslovanju upošteva sledeče referenčne kodekse:
|
Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države |
DA |
|
Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb |
DA |
Opomba: Odstopanja od spoštovanja zgoraj navedenih kodeksov so navedena oziroma pojasnjena v Letnem poročilu za leto 2019 (strani 52–54).
Predstavitev 20 največjih družb v RS
.jpg)
