Podrobnosti dogodka

Program dogodka

12.30–13.00 Registracija

13.00–13.05 Uvodni nagovor organizatorja

Mag. Žiga Debeljak, predsednik uprave, Slovenski državni holding, d. d.

13.05–13.35 Antikrhkost: kako postati močnejši skozi stres

Dr. Urban Kordeš, Center za kognitivno znanost, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Stres je ena najstarejših in najmočnejših evolucijskih prilagoditev organizma: mehanizem, ki v trenutku mobilizira vse vire za soočenje z nevarnostjo. Težava ni v stresu samem, temveč v tem, da danes skoraj nikoli ne bežimo pred plenilci – smo pa neprestano izpostavljeni toku “mikro-nujnosti”, ki jih ustvarjajo sodobno delo, tehnologija in organizacijski sistemi. Rezultat je stanje, v katerem se stresni odziv sproža znova in znova. Takšno obleganje lahko skozi čas preoblikuje naše doživljajsko ozadje in s tem celoten način, kako dojemamo svet.

Ključno vprašanje bo: ali stres prihaja “od zunaj” – ali pa ga (vsaj delno) soustvarjamo sami skozi način, kako interpretiramo situacije?

V zadnjem delu bomo naredili radikalen obrat. Večina pristopov k stresu se osredotoča na zmanjševanje ali obvladovanje. Namesto tega si bomo ogledali koncept antikrhkosti (Nassim Taleb), ki ponuja drugačno perspektivo: ne gre za to, da postanemo odporni (manj krhki), ampak za to, da razvijemo način življenja, kjer določena mera stresorjev celo pomaga k dobremu počutju. Raziskali bomo, ali in kako je mogoče stres preoblikovati iz problema v vir učenja, prilagajanja in razvoja.

13.35–14.05 Kaj nas žene: delo ali osebni viri motivacije ali vrednote dela

Dr. Eva Boštjančič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

Izhodišča predavanja:

• Kaj nam delo prinaša: pomen smisla, identitete in občutka prispevka posameznika.
• Delo kot osebna vrednota: kako posameznik oblikuje odnos do dela skozi življenjske izkušnje in odnos do dela.
• Notranji motivatorji: povezava med osebnimi in organizacijskimi vrednotami.
• Osebnostna zrelost kot temelj vodenja: pomen samorefleksije in priložnosti za nadaljnjo rast in razvoj.
• Psihološka varnost kot individualno doživljanje – drugačen pogled na delo, vrednote in motivacijo skozi generacijska očala.

14.05–14.35 Digitalne pasti trdožive organizacije – kako se jim izogniti?

Dr. Darija Aleksić, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Izhodišča predavanja:

Trdoživa organizacija se zna hitro odzivati na spremembe, se nenehno uči, uvaja izboljšave ter hkrati skrbi za ljudi, učinkovite sisteme in kakovostno vodenje. Vendar digitalizacija, ki ji je danes priča večina organizacij, prinaša poleg številnih priložnosti tudi manj vidne pasti. Predavanje bo osvetlilo digitalne pasti sodobnega delovnega okolja, kot so iluzija produktivnosti, preobremenjenost, digitalna razdrobljenost in kultura stalne dosegljivosti.

To so vzorci, ki lahko kratkoročno izboljšajo rezultate, dolgoročno pa vodijo v upad produktivnosti, izgorelost ter slabše dobro počutje in zavzetost zaposlenih. Poseben poudarek bo namenjen razumevanju, kako ti izzivi vplivajo na zaposlene in organizacijo kot celoto. Pri tem bomo izhajali iz ključnega spoznanja: tehnologija sama po sebi ni problem – izziv predstavljajo predvsem način njene uporabe, organizacijski sistemi, kultura in vodenje.

Predavanje bo zato odprlo vprašanje, kako lahko s premišljenim oblikovanjem sistemov, sodobnimi pristopi vodenja in odločanjem na podlagi podatkov ustvarimo pogoje za večjo zavzetost, odpornost in trajnostno uspešnost organizacije.

• Trdoživa organizacija se hitro prilagaja, se uči, izboljšuje ter skrbi za ljudi, sisteme in vodenje.
• Digitalizacija prinaša priložnosti, a tudi skrite pasti.
• Ključne pasti: iluzija produktivnosti, preobremenjenost, digitalna razdrobljenost, stalna dosegljivost.
• Kratkoročno lahko izboljšajo rezultate, dolgoročno pa vodijo v izgorelost, slabše počutje, nižjo zavzetost in produktivnost.
• Tehnologija ni problem sama po sebi – ključni izzivi so način uporabe, organizacijski sistemi, kultura in vodenje.
• Trajnostna uspešnost zahteva premišljeno oblikovane sisteme in pristope vodenja.

14.35–15.05 Primeri dobrih praks družb portfelja SDH: Celostni programi skrbi za duševno zdravje zaposlenih

Primer praks Telekoma Slovenije
Helena Lokar, direktorica upravljanja s kadri in splošnih zadev, Telekom Slovenije, d. d.

Primer praks Zavarovalnice Triglav
Mateja Geržina, izvršna direktorica za ravnanje z zaposlenimi, Zavarovalnica Triglav, d. d.

15.05–15.40 Odmor za kavo in prigrizek

15.40–15.55 Kdo pa sploh sem, če nisem Superman? Kako se v dobi dosežkomanije obvarovati izgorelosti

Aljoša Bagola, ambasador prvega nacionalnega programa duševnega zdravja, kreativni direktor in avtor več knjižnih uspešnic

Izhodišča predavanja:

• tiha epidemija izgorelosti in razlika med izčrpanostjo in izgorelostjo,
• »rušilna« triada izgorelosti: dokazovanje, ugajanje in perfekcionizem,
• vloga identitete pri delu (enačenje sebe in svoje vrednosti z uspehi in dosežki),
• kako začeti zdravo postavljati meje,
• kako zavzeti odraslo pozicijo in zaživeti brez stalnega pritiska.

15.55–17.00 Okrogla miza: Duševno zdravje v organizaciji: od besed k ukrepom

Gostje okrogle mize:

• Aljoša Bagola, ambasador prvega nacionalnega programa duševnega zdravja, kreativni direktor in avtor več knjižnih uspešnic
• Dr. Eva Boštjančič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
• Mateja Geržina, izvršna direktorica za ravnanje z zaposlenimi, Zavarovalnica Triglav, d. d.
• Dr. Urban Kordeš, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
• Helena Lokar, direktorica upravljanja s kadri in splošnih zadev, Telekom Slovenije, d. d.

Vodi: mag. Monika Lapanja, CPOEF

Predstavitev predavateljev

Prof. dr. Urban Kordeš

Prof. dr. Urban Kordeš je profesor kognitivne znanosti na Univerzi v Ljubljani, kjer na Pedagoški fakulteti vodi Center za kognitivno znanost. Po izobrazbi je matematični fizik, doktoriral pa je iz filozofije kognitivne znanosti. V svojem raziskovanju se osredotoča na razumevanje subjektivnega doživljanja in razvoj metod za njegovo empirično proučevanje v vsakdanjem življenju. Ob tem se ukvarja s poskusi interdisciplinarnega povezovanja med nevrološkimi znanostmi, raziskovanjem subjektivnega izkustva in umetno inteligenco.

Ustanovil je Laboratorij za empirično fenomenologijo ter sodeloval pri vzpostavitvi mednarodnega študijskega programa kognitivne znanosti (Mei:CogSci). Objavil je več kot 100 znanstvenih del in vodil številne interdisciplinarne raziskovalne in pedagoške projekte.

Prof. dr. Eva Boštjančič

Prof. dr. Eva Boštjančič je redna profesorica za psihologijo dela in organizacije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer že četrto leto vodi Oddelek za psihologijo ter predava na magistrskem in doktorskem študiju. Njeno raziskovalno in strokovno delo je usmerjeno v vodenje, razvoj talentov, medkulturno inteligentnost ter psihološko varnost in zavzetost zaposlenih, vključno s področjem stresa, izgorelosti in vračanja na delo.

Pred akademsko kariero je štirinajst let delovala kot svetovalka in podjetnica na področju iskanja ključnih kadrov, razvoja in motivacije zaposlenih, organizacijskih vrednot, zavzetosti in kulture. Danes sodeluje z gospodarstvom in javnim sektorjem kot predavateljica in svetovalka ter povezuje znanstvena spoznanja s prakso. Je mentorica številnim magistrskim in doktorskim študentom ter avtorica raziskav s področja psihologije vodenja, pri čemer posebno pozornost namenja vplivu vodstvenega vedenja na motivacijo, učinkovitost in zadovoljstvo zaposlenih. Že 14 let je tudi odgovorna urednica spletne strani www.psihologijadela.com, kjer občasno objavlja strokovne vsebine s področja psihologije dela in organizacije.

Prof. dr. Darija Aleksić

Prof. dr. Darija Aleksić je izredna profesorica za področje managementa in organizacije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja predvsem s preučevanjem organizacijskega vedenja v digitalni dobi, etičnega videnja, medgeneracijskih razlik, motivacije in zavzetosti.

Je prejemnica številnih nagrad (Svečana listina Univerze v Ljubljani mladim visokošolskim učiteljem in sodelavcem; EDAMBA nagrada za eno izmed top 10 doktorskih disertacij v Evropi, uvrstitev med tri finaliste na tekmovanju »Society for Business Ethics Best Dissertation Award competition«, nagrada za uvrstitev med najboljše članke, predstavljene na konferenci Academy of Management Annual Meeting). Darija je tudi soustanoviteljica Društva za poslovno etiko in etično voditeljstvo in članica strokovnega sveta društva.

Aljoša Bagola

Aljoša Bagola, univ. dipl. kom., je priznan strokovnjak za komuniciranje in kreativnost, predavatelj, slovenski kreativni direktor desetletja, ambasador prvega nacionalnega programa duševnega zdravja in avtor najbolj prodajanih knjižnih uspešnic pri nas. V svoji dvajsetletni poslovni karieri je snoval največje tržnokomunikacijske projekte v Sloveniji in v širši regiji, za svoje delo pa prejel preko 150 nagrad in priznanj na domačih in mednarodnih festivalih kreativnosti.

Agencija, kjer je ustvarjal in vodil kreativni oddelek, pa je bila razglašena za oglaševalsko agencijo desetletja. Sedaj se posveča predavateljstvu, pisanju in svetovanju o kreativnosti, pomembnosti duševnega zdravja v poslovnem svetu ter kreativnemu opolnomočenju naslednjih generacij.

Mag. Monika Lapanja

Mag. Monika Lapanja je v več kot 20-letni karieri na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala, predvsem razvijala sodelovanje fakultete z gospodarstvom; z njim se je neposredno srečala tudi kot izvršna direktorica Združenja YES. Pri svojem delu se je z vodenjem srečevala na različne načine, saj je tako manjše kot večje time vodila skozi vso svojo kariero, zadnjih 13 let kot direktorica CPOEF.

Svoje izkušnje s področja vodenja in poslovnega komuniciranja deli na številnih delavnicah poslovnega izobraževanja, pogosto pa nastopa tudi v vlogi moderatorke okroglih miz in voditeljice podcastov.