Odškodnine v postopkih denacionalizacije

 

Denacionalizacija je v najširšem smislu političen konsenz poprave krivic, ki jih je država storila lastnikom zasebnega premoženja s sistematičnim in arbitrarnim prenosom njihovega imetja v državno oziroma družbeno last. Pozitivno pravno je denacionalizacijo, pogoje zanjo in njene oblike, celovito uredil Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), ki je bil leta 1991 sprejet z namenom, da se popravijo krivični posegi v premoženje in lastninska razmerja nekdanjih lastnikov, ki so bili storjeni na podlagi predpisov in drugih prisilnih ukrepov državnih organov proti koncu druge svetovne vojne in v določenem času po njenem prenehanju.

 

Z ZDen je v prvi vrsti predvideno vračanje podržavljenega premoženja nekdanjim lastnikom v naravi, šele ko to ni mogoče, pa zakon določa, da denacionalizacija obsega plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju. Za izplačevanje odškodnin v obliki obveznic (SOS2E), kadar so za to izpolnjeni tudi siceršnji pogoji, je v denacionalizacijskih postopkih zavezan SDH, ki je bil (takrat še kot Slovenski odškodninski sklad) leta 1993 ustanovljen z Zakonom o Slovenskem odškodninskem skladu (ZSOS). Navedeni zakon je podrobneje določil tudi pristojnosti, pravice in obveznosti SDH.

 

Vloga SDH v postopkih denacionalizacije

 

V denacionalizacijskih postopkih ima SDH položaj stranke, zoper katero upravičene osebe v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi uveljavljajo odškodninske zahtevke zaradi nepravično odvzetega premoženja. Ker je poglavitno načelo denacionalizacije vračanje podržavljenega premoženja v naravi, je mogoče zahtevek, ki se glasi na odškodnino, uveljavljati le v točno določenih, z zakonom predvidenih primerih. V nekaterih primerih zakon vlagateljem prepušča možnost izbire (opcija), največkrat pa se odškodnina določi zaradi pravnih in dejanskih ovir, ki preprečujejo vrnitev premoženja v naravi. Pristojnost odločanja je glede na temelj podržavljenja razdeljena med upravne organe in sodišča. Poleg ZDen pravno materijo denacionalizacije v posebnih primerih urejata tudi Zakon o zadrugah in Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Za vodenje upravnega oziroma sodnega denacionalizacijskega postopka se poleg ZDen uporabljajo še Zakon o splošnem upravnem postopku iz leta 1986, Zakon o nepravdnem postopku ter Zakon o pravdnem postopku. Vsi denacionalizacijski zahtevki so prekluzivne narave, saj jih je bilo potrebno uveljavljati v določenem zakonskem roku, na pravočasnost zahtevkov pa so bili po uradni dolžnosti dolžni paziti tudi organi odločanja. 
 

Posebna vrsta postopka (določanje odškodnine po 73. čl. ZDen)


Posebno vrsto predstavlja postopek po 73. čl. ZDen. V tem postopku je SDH zavezana stranka, ki je dolžna izplačevati odškodnino tistim zavezancem, ki so morali odplačno pridobljeno nepremičnino vrniti denacionalizacijskim upravičencem iz lastnih sredstev. Postopek se praviloma vodi pred pristojnim okrajnim sodiščem po pravilih Zakona o nepravdnem postopku.