26.5.2017

Spremembe in dopolnitve Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države

V nadaljevanju strnjeno povzemamo glavne novosti Kodeksa:

 

  • Novo priporočilo 3.6. (politika raznolikosti): Družbam, ki so po ZGD-1 zavezane izdelati poslovno poročilo, se priporoča, da oblikujejo in sprejmejo kot poseben akt politiko raznolikosti, ki se izvaja v zvezi z zastopanostjo v organih vodenja in nadzora z vidikov kot so spol, starost, strokovni profil. Politiko raznolikosti sprejme poslovodstvo v sodelovanju z nadzornim svetom. Objavi se na javni spletni strani. Med drugim je treba opredeliti cilje politike raznolikosti. Splošen cilj je doseči večjo učinkovitost poslovodstva in nadzornega sveta.
  • Sprememba v priporočilu 6.6. (število neodvisnih članov NS): Že s prejšnjo spremembo kodeksa je prišlo do spremembe definicije neodvisnosti, ki se nanaša le na tista potencialna nasprotja interesov, ki so trajnejšega značaja in so relevantna ter izvirajo iz povezave z določeno osebo/entiteto. Izrecno je bila torej vpeljana teorija relevance in opredeljena merila za presojo relevance. Glede na tako spremembo definicije, po kateri se kandidat ali član nadzornega sveta ne šteje za odvisnega že zaradi vsake povezave z osebo, ki ima družbi nasprotujoč interes, ampak je merilo presoje precej visoko, je bilo primerneje določiti, da morajo biti vsi člani nadzornega sveta neodvisni. Od tega pravila pa se določa izjema za tiste položaje odvisnosti, ki izvirajo iz povezave z delničarjem. V kodeksu se poslej določa, da naj ne bo izmed predstavnikov kapitala več kot polovica članov nadzornega sveta odvisnih od delničarja/družbenika. Izjema je utemeljena, saj gre v tem primeru za potencialno nasprotje interesov, ki izvira iz povezave zlasti z večinskim delničarjem in gre torej za t.i. institucionalno nasprotje oziroma inherentno nasprotje, ki torej temelji na zakonski rešitvi, da so člani nadzornega sveta izvoljeni z večino oddanih glasov na skupščini. Glede na trenutno širšo pravno ureditev ni razloga, da bi se delničar/družbenik odpovedoval kontroli nad družbo, saj manjšinske delničarje ustrezno ščiti pravo gospodarskih subjektov (pravice manjšinskega delničarja; obvezna prevzemna ponudba ipd.).
  • V priporočilu 6.6.1 se na novo določa prilogo 3 in 4 h Kodeksu: V priporočilu 6.6.1 se s sklicevanjem na prilogo 3 in 4 določa katalog okoliščin, ki vzpostavljajo domneve odvisnosti ter novo izjavo o neodvisnosti. Domneve so izpodbitne. Katalog okoliščin, ki vzpostavljajo domnevo odvisnosti, vsebinsko gledano ni novost, saj je obstajal tudi doslej, le da je bil določen s sklicevanjem na izjavo o neodvisnosti, ki je na spletni strani SDH objavljena kot izjava, ki se izpolnjuje v nominacijskem postopku. Sedaj se katalog okoliščin bolj pregledno določa kot samostojna priloga 3 Kodeksa. Izjava o neodvisnosti je obstajala tudi doslej, vendar se je uporabljala le v nominacijskem postopku pred Kadrovsko komisijo SDH in je bila zaupen podatek. Poslej bosta torej dve izjavi o neodvisnosti. Ena (t.j. dosedanja) izjava o neodvisnosti se bo še naprej uporabljala v nominacijskem postopku pred Kadrovsko komisijo SDH. Drugo izjavo o neodvisnosti pa poslej izrecno ureja Kodeks SDH kot prilogo 4. To izjavo o neodvisnosti se bo poslej izpolnjevalo takrat, ko bo oseba že izvoljena v nadzorni svet družbe s kapitalsko naložbo države in bo javno objavljena na javni spletni strani družbe. Gre za smiselno podobno izjavo, kot jo določa Slovenski kodeks javnih delniških družb za javne družbe. V priporočilu se izrecno določa, da jo izpolnijo tudi predstavniki delavcev v nadzornem svetu. Izjavo je treba izpolniti in objaviti na spletni strani družbe v vseh družbah, kjer se Kodeks SDH uporablja kot referenčni kodeks.
  • Dopolnitev v priporočilu 6.6.2 (dodaten ukrep obvladovanja nasprotja interesov): Nasprotje interesov se praviloma rešuje tako, da se član nadzornega sveta izloči iz razprave in glasovanja, gradivo pa kljub temu dobi in se zato lahko seznani z občutljivimi informacijami. V določenih primerih pa omenjena ukrepa reševanja nasprotja interesov ne zadoščata, ampak je treba preprečiti, da bi član nadzornega sveta sploh prejel gradivo. Ker se v literaturi zastopa stališče, da članu nadzornega sveta ni mogoče odrekati pravice do celotnega gradiva, četudi je glede konkretne zadeve v nasprotju interesov, se problem rešuje v priporočilu tako, da se član sam vnaprej odpove gradivu in informacijam v takih zadevah ter da ni prisoten na seji, ko se obravnava takšno zadevo. 
  • Dopolnitev priporočila 6.8.1 (določitev edine naborne poti v določeni kategoriji družb): Načelno si nadzorni sveti ali njegove nominacijske komisije naborne poti za iskanje potencialnih kandidatov za nove člane nadzornega sveta določijo same. SDH pa iz praktičnih razlogov in razlogov ekonomičnosti sedaj priporoča družbam, kjer ima SDH kvalificirano glasovalno večino (3/4 glasov), da ne imenujejo posebnih komisij in da kot edino naborno pot uporabijo predlog kandidatov, ki ga nadzornemu svetu posreduje SDH. Taka rešitev ima sicer svoje pomanjkljivosti, vendar so te pomanjkljivosti kompenzirane s tem, da nadzorni svet kandidate SDH še zmeraj ocenjuje in jih po svoji presoji vključi v volilni predlog za skupščino. Ne gre torej za navodilo SDH. Nadalje se priporoča, da v enoosebnih družbah nadzorni sveti ne oblikujejo volilnega predloga za skupščino, saj bi bilo to nesmiselno.
  • Novo priporočilo 6.9.6 (določitev posebnosti plačil za člane upravnega odbora): Doslej je Kodeks SDH izrecno urejal le plačila članov nadzornih svetov, ta priporočila pa so se po potrebi uporabljala še za člane upravnih odborov. Vendar pa v enotirnem sistemu v resnici obstaja nekaj posebnosti, ki jih je z nekoliko drugačnim sistemom nagrajevanja treba drugače urediti, kot to velja za nadzorne svete. Kot prvo je obseg dela in narava dela članov upravnega odbora večja oziroma drugačna. Upravni odbori se pogosteje sestajajo ter sprejemajo tudi odločitve, ki so poslovodne narave. Zaradi te posebnosti se določa, da se pri članih upravnega odbora lahko osnovno plačilo poveča za do 25% glede na osnovno plačilo članov nadzornega sveta. O tem odloča skupščina. Razpon do 25% je določen zato, ker gre lahko za najrazličnejše situacije med različnimi družbami. Družbe imajo lahko izvršne direktorje ali pa tudi ne. Če jih nimajo, je obseg dela upravnega odbora večji, prav tako tudi odgovornost, saj upravni odbor v celoti vodi posle. Tudi če imajo družbe izvršne direktorje, se lahko v statutu različno razmeji pristojnosti med izvršnimi direktorji in upravnim odborom. Upravnemu odboru je lahko pridržanih več ali manj poslovodnih odločitev, kar vpliva na zahtevnost funkcije in odgovornost. Nadalje se v priporočilu ureja situacijo, če je član upravnega odbora hkrati izvršni direktor. V tem primeru ima v družbi dve funkciji, kar pomeni dvoje vrste dela in dve vrsti odgovornosti. Ker se v taki situaciji del dela podvaja, se priporoča, da se osnovno plačilo za funkcijo člana upravnega odbora v tem primeru določi nižje kot pri ostalih članih upravnega odbora, in sicer v višini od 25% do 70% osnovnega plačila ostalih članov. Izrecno se določa, da taki člani tudi niso upravičeni do sejnin iz naslova udeležbe na seji upravnega odbora ter da se stroški prihoda na sejo ne smejo dvakrat izplačevati. To priporočilo je operacionalizirano še v prilogi 1 in prilogi 2 Kodeksa SDH.
  • Dopolnitev načela 6.15 (predhodna obravnava odločitev na nadzornem svetu): Izrecno se dodaja priporočilo, da vsako odločitev, ki jo predsednik NS sporoči poslovodstvu ali tretjim osebam, predhodno obravnava NS. To priporočilo vsebinsko ni nič novega, le da se to sedaj izrecno zapiše.
  • Dopolnitev priporočila 6.15.1 (predsedovanje komisijam NS): Doslej se je priporočalo, da naj predsednik NS naj ne bo hkrati predsednik revizijske komisije. Sedaj se dodaja priporočilo, da naj predsednik praviloma ne predseduje tudi drugim komisijam (če jih NS ima).
  • Dopolnitev načela 7.1 (korporativna kultura od zgoraj navzdol): Za dosledno izvajanje zakonov, priporočil in internih aktov je pomembno vzpostaviti ustrezno kulturo v družbi. Spreminjanje kulture v družbi je dolgotrajnejši in naporen proces. Novo priporočilo je naslovljeno na poslovodstva, ki se mora zavedati, da se kultura spreminja od zgoraj navzdol. Če poslovodstvo ne ravna skladno in z lastnim zgledom ne vzpodbuja spremembe kulture, potem ne more pričakovati sprememb na nižjih nivojih.
  • Priporočilo 8.1.1 se nekoliko spreminja in dopolnjuje (sprememba adresatov in vsebine poročanja): Velik obseg poročanja za majhne družbe predstavlja precejšnje breme in tudi sicer za deležnike ni tako pomembno, kot je pri večjih družbah. Zato se priporočilo o poročanju poslej naslavlja le na velike in srednje družbe. Priporočilo se dopolnjuje tudi z dopolnjeno vsebino poročanja po zgledu pričakovanih sprememb ZGD-1, ki jih bo prinesla novela J. Že doslej priporočilo določalo, da je treba poročati tudi o nefinančnem vidiku poslovanju. Zdaj se v priporočilu uporabljajo izrazi in vsebina, kot to predvideva novela ZGD-1J.
  • Novo načelo 8.2 (sestava poslovodstva in NS): Družbam se poslej priporoča, da o sestavi poslovodstva in NS poročajo v skladu s prilogo 5 Kodeksa SDH. Gre za poenoteno poročanje za vse družbe. Priloga 5 v celoti sledi vzorcu iz Slovenskega kodeksa upravljanja javnih delniških družb in s tem vzpostavlja poenotenje tudi z javnimi družbami.
  • Dopolnitev načela 8.3 (poročanje o prejemkih članov poslovodstva in NS): Enotno poročanje se vzpostavlja tudi s prilogo 6, ki predpisuje vzorec poročanja o prejemkih članov poslovodstva in NS, ter zunanjih članov komisij, tudi ta po zgledu kodeksa za javne družbe.
  • Novo načelo 8.5 (vzpostavitev finančnega koledarja): Priporoča se, da velike in srednje družbe pred začetkom leta izdelajo finančni koledar z določenimi podatki in ga objavijo na javni spletni strani.
  • Novo priporočilo 9.1.1 (imenovanje in menjava revizijske družbe): Revizijsko družbo oziroma ključnega revizijskega partnerja se menja na 10 let. Cooling-off period je 4 leta za družbo oziroma 3 leta za partnerja. Revizijsko družbo se imenuje na skupščini za obdobje 3 poslovnih let. V pogodbo z revizorjem je treba vnesti določbe, ki omogočajo, da lahko skupščina pred potekom 3 let spremeni svojo odločitev glede revizorja (npr. razvezni pogoj ali pravico do enostranske odpovedi brez sankcij).
  • Dopolnitev priporočila 9.2.10 (ureditev nalog NS glede notranje revizije): Priporočilo se usklajuje z ZGD-1 glede pristojnosti NS in revizijske komisije v zvezi z notranjo revizijo.
  • Dopolnitev priporočila 10.1.1 (spoštovanje sindikalnih pravic in sindikalnih predstavnikov): Poudarja se pomembnost spoštovanja sindikalnih pravic in statusa sindikalnih predstavnikov.
  • Novo priporočilo 10.2.2 (whistleblowing): Velikim in srednjim družbam se priporoča, da uredijo sistem notranjega opozarjanja na nepravilnosti in nezakonitosti v družbi, t.i. whistleblowing. Whistleblowing je treba razumeti kot pozitiven 

Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države